Ameriški mediji so ga označili za Einsteina seksualnosti. Strokovnjaki pa o njem govorijo kot o začetniku seksologije in ga štejejo za prvega gejevskega aktivista. Magnus Hirschfeld, nemški zdravnik in raziskovalec, je bil namreč na prelomu iz 19. v 20. stoletje pomembna oseba v razpravah o spolnosti in spolni usmerjenosti. Ves čas se je tudi boril za pravice spolnih manjšin. Njegovo življenje in delo bosta osvetlila zgodovinar Ralf Dose in sociolog Roman Kuhar. Prisluhnite oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Foto: Magnus-Hirschfeld-Gesellschaft e.V.

Zdravnik, znanstvenik, aktivist, feminist.

Slavnostni vhod v poslopje slovenske vlade je s Prešernove ulice. To seveda nekaj pove o tem, kako pomemben je za Slovence France Prešeren. V Berlinu pa kanclerska palača, čez reko Spree, gleda na nabrežje Magnusa Hirschfelda. Kdo je torej bil ta mož?

Ameriški mediji so ga označili za Einsteina seksualnosti. Strokovnjaki pa o njem govorijo kot o začetniku seksologije in ga štejejo za prvega gejevskega aktivista. Magnus Hirschfeld, nemški zdravnik in raziskovalec, je bil namreč na prelomu iz 19. v 20. stoletje pomembna oseba v razpravah o spolnosti in spolni usmerjenosti. Vse življenje se je tudi boril za pravice spolnih manjšin.

Zgodovinar Ralf Dose pravi, da je bil Hirschfeld prvi, ki se je javno zavzel za pravice homoseksualcev in transseksualcev:» Menim, da je Hirschfeld še vedno pomemben, ker je prvi zelo jasno izpostavil obstoj različnih spolnih identitet. Obenem je v nasprotju s tradicionalnim družbenim prepričanjem poudarjal, da je seksualnost veliko bolj pestra, za kar je iskal tudi znanstvene dokaze. Vedno se je tudi zavzemal za človekove pravice pripadnikov spolnih manjšin. In to je tisto, kar je še danes pomembno.«

Znanstven pristop k človeški seksualnosti

» Verjel je,« izpostavlja sociolog Roman Kuhar, »da se bo večja pravičnost na tem svetu vzpostavila skozi znanost oziroma skozi to, da bodo ljudje bolje informirani o svoji seksualnosti. Zavzemal se je za izobraževanje, saj je menil in upal, da bo le to odpravilo predsodke in stereotipe – predvsem do različnih seksualnih manjšin.« Hirshfeld je bil med prvimi, ki so se znanstveno ukvarjali s človeško seksualnostjo.

Magnus Hirschfeld se je rodil leta 1868 v Kolbergu na Poljskem. Njegov oče Herman je bil ugleden zdravnik. Magnus je s študijem medicine pričel leta 1888 v Strasburgu, ga nadaljeval v Minhnu, Heidelbergu in Berlinu, kjer je leta 1892 diplomiral. Služboval je kot zdravnik, se posvečal znanstvenemu delu, ves čas pa je deloval tudi kot aktivist in zagovornik pravic spolnih manjšin. S somišljeniki je sestavil peticijo proti zloglasnemu 175. členu nemškega kazenskega zakonika, ki je homoseksualnost opredeljeval kot kaznivo dejanje, in jo vložil v parlament, ki pa peticije ni podprl.

Inštitut za seksologijo

Leta 1919 je v Berlinu ustanovil in vodil raziskovalni Inštitut za seksologijo. V njem je bilo zaposlenih več zdravnikov, poleg izobraževanj pa so prirejali tudi predavanja in nudili zatočišče preganjanim homoseksualcem in transseksualcem. Znano je, da so nekateri tam dlje časa tudi živeli. Tisti, ki niso mogli plačati stroškov operacije, so brezplačno opravljali razna dela.

Kolikor vemo, ni nikoli javno rekel: »Jaz sem homoseksualec«. Vendar pa je v svojih zapisih vedno, ko je šlo za homoseksualno gibanje, uporabljal zaimek »mi« in besedno zvezo »naš boj«. Povsem odprto je živel s svojim partnerjem Karlom Giesejem v Berlinu in pozneje v izgnanstvu s Kitajcem Taom Liem. Nekaj časa so bivali tudi skupaj.
Kdor je Hirschfelda hotel videti kot homoseksualca, je to lahko videl, kdor pa ni želel, je to pač prezrl. Vendar pa bi se kot zdravnik in sodni izvedenec takrat le težko izrekel za homoseksualca. Kot strokovnjaka ga ne bi nikoli več najeli, saj bi rekli, da služi le svojim interesom in da ne more podati nepristranskega mnenja. (Ralf Dose)

Inštitut za seksologijo so leta 1933 opustošili nacisti, zažgali so knjige, strokovne revije, članke in arhivsko gradivo. Hirschfeld je preostanek svojega življenja – umrl je v Nici leta 1935 – preživel v izgnanstvu.

Oddajo Junaki našega časa o Magnusu Hirschfeldu sooblikujemo: zgodovinar mag. Ralf Dose član Združenja Magnus Hirscfeld iz Berlina, sociolog prof. dr. Roman Kuhar s Filozofske fakultete v Ljubljani, Matej Rus, Grega Ahlin in Iztok Konc.

Iztok Konc