Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jazzobrazi so niz portretov izjemnih jazzovskih glasbenikov iz Slovenije, soseščine in sveta. V preteklih letih smo tudi pri nas lahko slišali vrsto svetovno znanih imen, ob tem da tudi nekatera naša imena postajajo svetovno znana. V seriji boste tako slišali portrete, temelječe na izčrpnih pogovorih njihovih avtorjev z glasbeniki in pestrim izborom najboljše jazzovske glasbe različnih podzvrsti. Jure Pukl, Art Beaters in Peter Ogrin, Mirna Bogdanovič, Žan Tetičkovič in Traja Brizani bodo branili slovensko jazz sceno, sosedove barve pa bodo v našem letošnjem izboru zastopali Tamara Obrovac, Zdenka Kovačiček in Matija Dedić. Sveže pogovore z omenjenimi bomo postavili ob bok nekaterim iz zadnjih let, kot so portreti Ala Jarreauja, Raphaela Gualazzija, Rogerja Cicera, Kurta Ellinga in Ryana Truesdella.
V zadnji oddaji letošnje sezone Jazzobrazov bomo spoznali bobnarja in skladatelja Žana Tetičkoviča. Žan Tetičkovič je skromen fant, ki pa v sebi skriva neverjeten glasbeni dar. Njegova umetniška duša raste iz dneva v dan, on pa jo spretno usmerja - včasih se prepusti toku melodij, potem pa spet ujame ritem in vodi svoje življenje proti uspehu. Pa ne samo glasbenemu, ampak tudi osebnostnemu. Žan je pred kratkim diplomiral na newyorški Novi šoli za jazz in sodobno glasbo, zdaj razmišlja o magisteriju. Za njim je vrsta projektov, še več pa jih načrtuje. Lani je za svojo skladbo že drugič prejel nagrado Združenja ameriških glasbenih ustvarjalcev in izdajateljev ASCAP. Čeprav je zdaj njegova glasba jazz, išče navdih tudi v drugih zvrsteh in kulturah. Je glasbenik, ki ve, kaj hoče, in je za to pripravljen tudi trdo delati. Žanov Jazzobraz pripravlja Alja Kramar.
Matija Dedić pri svojih dvainštiridesetih letih velja za enega najbolj nekompromisnih jazzovskih pianistov svoje generacije daleč naokoli. Mojster, ki ga je oče, pokojni Arsen, posadil za klavir že pri petih letih, je kmalu po diplomi na graški akademiji doživel svoj dokončni preboj: nastop na jazz festivalu v Montreuxu. Odtlej je šlo samo še navzgor, do letošnje zgoščenke Ligherian Rhapsody, prvem solo albumu po petnajstih letih.
Imer Traja Brizani je danes sinonim za simfonični etno jazz. Začetki njegove glasbene poti pa so bili vse prej kot jazzovski. Prve avtorske skladbe je pisal že v najstniških letih, njegovo najmočnejše glasbilo je še vedno njegov glas, odlikuje pa ga absolutni posluh. V jazzovskih krogih je diplomirani muzikolog najbolj znan po igranju brezprečne bas kitare, sam pa se najbolje počuti za klavirjem. Njegov Jazzobraz je pripravila Enisa Brizani.
Ena najpomembnejših in najbolj vsestranskih ustvarjalk na sodobni hrvaški glasbeni sceni je nedvomno Tamara Obrovac, Puljčanka ali - kot bi se najbrž poimenovala sama - "Puležanka". Skladateljica, aranžerka, pevka in flavtistka, ki je pred tridesetimi leti zapustila študij sociologije in se strastno vrgla v glasbo, sodi danes med najbolj cenjene obraze jazza daleč naokoli; tudi zato ker je njen jazz nadvse neobičajen, saj svojo temeljno inspiracijo išče v istrski ljudski dediščini. Po enajstih odmevnih zgoščenkah in nešteto koncertih, ki jih je odigrala in odpela tudi s slovenskimi glasbeniki, jo je Janko Petrovec nekega jutra povabil na kavo - in nastal je njen Jazzobraz.
Vokalistka in pianistka Mirna Bogdanović sodi v mlajšo generacijo uspešnih slovenskih jazzovskih glasbenikov. Dobitnica številnih nagrad in priznanj z mednarodnih odrov in jazz festivalov je med drugim štipendistka Ministrstva za kulturo za slovenske umetnike v tujini. Trenutno se izobražuje in deluje v Berlinu, vseskozi pa ostaja povezana z rodnim Mariborom. Med njene največje glasbene uspehe sodi sodelovanje z nemškim nacionalnim jazzovskim big band orkestrom, v katerem deluje kot edina tujka. Jazzobraz Mirne Bogdanović je pripravil Peter Močnik.
Kurt Elling je znano ime sodobnega ameriškega jazza. Že poldrugo desetletje slovi kot prvi moški vokal tamkajšnje resne jazzovske scene. Elling redno prestopa meje ustaljenih okvirov, saj se loteva izredno domiselnih in pronicljivih, tehnično in izvajalsko zahtevnih projektov. Ob petdesetletnici izdaje legendarne jazzovske plošče John Coltrane/Johnny Hartman je Kurt Elling pred dvema letoma nastopil tudi v Ljubljani, in sicer ob spremljavi revijskega orkestra RTV Slovenija. Takrat se je z njim pogovarjal Janko Petrovec, ki je tudi pripravil njegov Jazzobraz!
Ryan Truesdell je mlado ime z newyorške jazzovske scene, a sodelovanje s slavnimi glasbeniki, kot je Maria Schneider, mu je zgodaj dalo pospeška. Mladi dirigent, ki danes z lastnim big bandom koncertira po najboljših newyorških jazz klubih, kot dirigent pa gostuje po vsem svetu, je svojo dosedanjo ustvarjalno pot v veliki meri prepletel z legendarnim Gilom Evansom, čigar delo raziskuje in na novo odkriva. Toda Janko Petrovec se je med Truesdellovim pomladanskim gostovanjem v Sloveniji z njim pogovarjal tudi o njegovi siceršnji karieri in življenju.
Pevec, avtor, pianist in kitarist Roger Cicero /izg. rožé cícero/ sodi danes med najbolj znane in cenjene izvajalce zabavne glasbe v Nemčiji, a še pred desetletjem je zanj vedel le malokdo. Sin romunskega pianista iz zahodnega Berlina je odraščal med hladno vojno pod vplivi Vzhoda in Zahoda, a ko je odkril Beatlese in sving, je bila njegova glasbena pot zapečatena. Nekdanji "podporni" glasbenik slavnih se je z danes razvpito skladbo Frauen regier'n die Welt (Svetu vladajo ženske) leta 2007 udeležil Eurosonga in odtlej je šlo samo še navzgor. Šest samostojnih albumov, nastop z lastnim big bandom na slovitem jazzovskem festivalu v švicarskem Montreuxu in koncerti po vsej Nemčiji in Ameriki so pripomogli k temu, da je danes eno osrednjih imen sodobnega svinga in spevnega jazza v Evropi.
Ko je pred štirimi leti zmagal med mladimi pevci na festivalu v Sanremu, ga v Italiji ni poznal skoraj nihče. Ko se je nekaj mesecev pozneje na Eurosongu v Düsseldorfu uvrstil na 2. mesto, je postal eden najbolj zaželenih jazzovskih glasov Evrope. Ko je predlani na Sanremu bil spet drugi, pa je že veljal za najbolj neobičajni seks simbol, kar jih pozna italijanska scena.
Al Jarreau sodi med najbolj vsestranske ameriške glasbenike, in če ga poimenujemo "legenda pop glasbe", mu v resnici delamo krivico. Sloviti ameriški pevec jazza, dobitnik sedmih prestižnih grammyjev za glasbeno delo, je letos dopolnil 75 let, a še vedno se ima za maratonca, tako v dobesednem kot v glasbenem smislu. Tudi letos bo odpel več koncertov kot ima leto tednov. Peti izmed šestih sinov protestantskega pastorja iz Milwaukeeja v ameriški zvezni državi Wisconsin je sprva postal socialni delavec; pel je le v prostem času, za zabavo. Toda potem se je zgodilo to, kar se je, in Al Jarreau je postal eden najbolj cenjenih glasov sodobnega jazza, fusiona in popa. Janko Petrovec ga je pred par leti je s stisnjeno pestjo v žepu poklical v Kalifornijo in zaprosil za pogovor ? Ponovno ga lahko slišite v Jazzobrazih 29. julija po 21. uri na Prvem.
Niz jazzovskih portretov nadaljujemo s Petrom Ugrinom, sinom enega največjih slovenskih jazzovskih glasbenikov, trobentača in violinista Petra Ugrina. Jazzovski prostor zaseda Peter z violino, ki je v svetu pogosta spremljevalka jazzovskih zasedb, v slovenskem pa redkost. Je tehnično podkovan glasbenik in v slogu improvizacije redko opredeljen. Peter se je med drugim šolal na ugledni šoli New School for Jazz and Contemporary Music v New Yorku. Je član mednarodno uspešne "world jazz" zasedbe Artbeaters, trenutno pa sodeluje z Big Bandom Gverillaz. Peter je dobitnik številnih mednarodnih in domačih nagrad in priznanj. Jazzobraz mu bo narisal Peter Močnik.
Zdenka Kovačiček je - takrat še z Duom Hani - prvič zmagala na festivalu pri trinajstih letih; takrat še ni vedela, da bo skoraj šest desetletij pozneje še vedno na sceni. Ko se je po bliskoviti mednarodni karieri komaj polnoletna vrnila v Zagreb, se je v nekaj letih uveljavila kot del danes zlate generacije hrvaških pevcev, zraven pa postala ena prvih jazz in rock pevk naše takratne skupne glasbene scene. Nekdanji "najboljši glas Jugoslavije" je še danes zaprisežena jazzovska improvizatorka, čeprav časopisne stolpce polni predvsem s svojimi nastopi v zagrebških mjuziklih, kot sta Z ljubeznijo, Janis ter Ella in Marilyn. Jazzobraz Zdenke Kovačiček pripravlja Janko Petrovec!
Prvi v nizu Jazzobrazov bo letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, saksofonist in skladatelj Jure Pukl. Pukl je trenutno eden najprepoznavnejših slovenskih jazzistov, sodeloval je s številnimi domačimi in tujimi glasbeniki, izdal je sedem avtorskih plošč, dolg pa je tudi seznam jazzovskih prizorišč in festivalov, kjer je nastopil. Juretov Jazzobraz pripravlja Alja Kramar.
