Pavle Jakopič - Novinar

Pavle Jakopič
Za kolego Pavleta Jakopiča lahko brez zadržkov rečemo, da je »otrok Radia«. Kot fantič s Kolodvorske ulice se je često podil po otroškem igrišču, na prostoru, kjer stoji zdaj RTV center, in od tam je bila prav kratka pot do radijskih studiev: najprej je nastopal v skupinskih »rabarbarah«, po domače v množici nerazumljivih glasov, ki so bili v radijskih igrah nekakšna kulisa osrednjemu dogajanju pred mikrofonom, kmalu pa je »napredoval« celo do vlog z nekaj stavki. Ob teh občasnih angažmajih je pozneje – v gimnazijskih letih – začel prevajati pravljice za otroške oddaje, v »Skupini 67 četrtin« skupaj s sedanjima kulturnikoma Markom Simčičem, Matijo Milčinskim in politikom Dimitrijem Ruplom igral in prepeval v radijskih »Veselih večerih«, med študijem na pravni fakulteti pa je bil redni honorarni asistent v Radijski režiji. To delo mu je kot realizatorju, bralcu (jezikovno-govorno izobraževanje za napovedovalca je leta 1965 opravil pri legendarni Ani Mlakarjevi) in piscu odprlo vrata v številna radijska uredništva pa tudi na televizijo: v prvem slovenskem televizijskem Dnevniku 15. aprila leta 1968 je namreč postal »vremenko« in v tej pionirski vlogi je na malih ekranih vsak večer vedril in oblačil dobrih osem let. Po diplomi se je leta 1970 redno zaposlil kot producent-redaktor v radijskem epp-eju, bil nato osemnajst let pomočnik direktorja Radia Ljubljana ter pozneje še slabi dve desetletji vodja Izvedbe radijskih programov. V vseh teh letih se seveda ni izneveril svoji avtorski in pisateljski žilici (sam poudarja - »amaterski«), saj je pripravljal reportaže, intervjuje, pisal celo radijske igre, za svoje kratke zgodbe pa je prejel tudi nekaj nagrad. Dokumentarne oddaje »Na današnji dan« je začel pripravljati marca leta 1998.

26. november

FRAN TOMINŠEK je leta 1893 na Dunaju promoviral iz prava, nato pa je bil odvetnik v Ljubljani. V letih od 1908 do 1931 je bil […]

25. november

ADAM FARKAŠ je po šolanju na evangeličanskem liceju v Šopronu na Madžarskem ter študiju pedagogike, filozofije in teologije na univerzi v Jeni leta 1754 postal […]

24. november

V 16. stoletju so na Slovenskem delovali predvsem tuji zdravniki. Bilo jih je malo, pa še ti so se pritoževali zaradi nizkih cen svojih storitev, […]

23. november

Leksikograf in polihistor HIERONIM MEGISER je od leta 1571 skupaj z Jurijem Dalmatinom in Trubarjevima sinovoma študiral v Tübingenu, po magisteriju pa še pravo v […]

22. november

JOŽEF STUSSINER, po poklicu poštni uradnik, je amatersko raziskoval živalstvo na Kranjskem, v Istri, Kanalski dolini, pa tudi v tujini. Posvetil se je predvsem preučevanju […]

21. november

Žandarjem iz Škofje Loke se je na današnji dan leta 1852 posrečilo prijeti najnevarnejšega razbojnika tistih časov, Franca Ziherla, razvpitega Dimeža. Njegov izvirni greh je […]

20. november

LEOPOLD LAYER je bil najpomembnejši član znane kranjske slikarske družine iz 18. stoletja. S številnimi slikami, zlasti za cerkve na Gorenjskem, je zapolnjeval praznino po […]

19. november

Na današnji dan pred 390-imi leti se je v Lübecku rodil polihistor ERASMUS FRANCISCI, s pravim imenom Erasmus von Finx. Po študiju prava na različnih […]

18. november

Politik FRANC CORONINI je na Dunaju študiral pravo in filozofijo, stopil v vojaško službo in bil leta 1866 med avstrijsko-prusko vojno huje ranjen. Odtlej je […]

16. november

Po popolnem zastoju v tiskanju slovenskih knjig po obdobju protireformacije konec 16. stoletja so se časi spremenili šele stoletje pozneje. Duhovništvo je nadaljevalo delo protestantskih […]