V starosti 76 let je danes ponoči na svojem domu v Cambridgeu umrl angleški fizik Stephen Hawking, verjetno najbolj slaven znanstvenik našega časa. Zaradi hude bolezni, t.i. bolezni gibalnih nevronov, je neprestano živel pod senco smrti, a je napovedi zdravnikov preživel za več kot pol stoletja. Podobno trdno voljo je pokazal tudi na svojem znanstvenem področju. Tako s svojimi znanstvenimi spoznanji kot s svojo karizmo je ogromno prispeval k razvoju kozmologije, poznavanja ustroja in usode vesolja. Prispevek Nine Slaček.

Svojo izjemno slavo je Stephen Hawking izkoristil tudi za to, da je opozarjal na velike probleme, ki pretijo družbi z veliko znanja in manj razumevanja

V starosti 76 let je danes ponoči na svojem domu v Cambridgeu umrl angleški fizik Stephen Hawking, verjetno najbolj slaven znanstvenik našega časa. Zaradi hude bolezni, t. i. bolezni gibalnih nevronov, je neprestano živel pod senco smrti, a je napovedi zdravnikov preživel za več kot pol stoletja. Podobno trdno voljo je pokazal tudi na svojem znanstvenem področju. Tako s svojimi znanstvenimi spoznanji kot s svojo karizmo je veliko prispeval k razvoju kozmologije, poznavanju ustroja in usode vesolja.

Kako je zgrajeno vesolje, kako se je začelo in kaj nam o njem lahko povejo nenavadni fenomeni, ki združujejo na videz nemogoče: relativnostno teorijo in kvantno mehaniko, torej vedi o največjih in najmanjših znanih pojavih fizikalnega sveta. Težki nalogi se je posvetil z vso svojo voljo in karizmo, poudarja Andrej Čadež, zaslužni profesor ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, ki je Hawkinga tudi osebno poznal.

Prof. Tomaž Zwitter pa dodaja, da je morda še celo bolj pomemben njegov vpliv na popularizacijo kozmologije in znanosti nasploh, kar morda najbolje pooseblja njegova veleuspešnica Kratka zgodovina časa.

To svojo izjemno slavo je Stephen Hawking izkoristil tudi za to, da je opozarjal na velike probleme, ki pretijo sodobni družbi z veliko znanja in manj razumevanja.

Nina Slaček