Tudi vi kdaj sanjarite? Vam misli uidejo na počitnice, v vaše najljubše kraje, k ljudem, v prihodnost, polno priložnosti in sreče? Je sanjarjenje vedno nekaj pozitivnega? Je lahko tudi škodljivo? Zakaj ne gre tako zlahka dajati ‘etiket’ na to naše sanjanje z odprtimi očmi in ali ima sanjarjenje pravzaprav res kaj skupnega s spanjem?
V Tednu možganov, ki se posveča spanju in sanjanju, smo raziskovali 'sanjanje z odprtimi očmi'
Tudi vi kdaj sanjarite? Vam misli uidejo na počitnice, v vaše najljubše kraje, k ljudem, v prihodnost, polno priložnosti in sreče? Je sanjarjenje vedno nekaj pozitivnega? Je lahko tudi škodljivo? Zakaj ne gre tako zlahka dajati ‘etiket’ na to naše sanjanje z odprtimi očmi in ali ima sanjarjenje pravzaprav res kaj skupnega s spanjem?
Kaj je sanjarjenje ?
Kot sta povedala Hana Hawlina (doktorska raziskovalka na Univerzi v Neuchatelu v Švici) in Jurij Dreo (raziskovalni sodelavec katedre za nevrologijo UL), je sanjarjenje zelo težko ujeti v definicijo.
To je neko početje, ko pozornost ni fokusirana na zunanji, ampak na naš notranji svet, ko nam misli begajo.
Nevroznanstvena literatura je nekako tukaj še nebogljena, je pojasnil Jurij Dreo, in dodal, da na empirični ravni še ni mogoče jasno razlikovati med temi procesi ter tudi odgovoriti na vprašanje, ali je sanjarjenje in tavanje misli enako.
Kot je pojasnila Hana Hawlina:
So nekateri poskusi kategoriziranja različnih oblik sanjarjenja, recimo med bolj pozitivno konstruktivnim sanjarjenjem in recimo bolj negativnimi oblikami, kot je disforično sanjarjenje, povezano z ruminacijo in občutki krivde, in pa sanjarjenje res kot neka oblika tavanja misli in pomanjkljive pozornosti.
Načeloma sanjarimo vsi, je pa v bistvu domet fantazije prizadet pri različnih kliničnih motnjah, je še povedala Hana Hawlina, za zdaj pa kaže, da je gorivo za naše sanjarjenje spomin, predvsem epizodični.
Pri ljudeh, ki imajo poškodovan hipokompus, pri demencah, se res skrči pogostost in obseg sanjarjenja, saj ni toliko dostopa do gradiva za »raznovrstne sanjske svetove«.
»Default mode network«
To naše ‘mirovno omrežje’ v možganih je dejavno takrat, ko naša pozornost ni fokusno usmerjena na neko nalogo. Jurij Dreo:
Je nekako medigra med dvema področjema, med čelnim režnjem nad očmi in temenskim režnjem. Zanimivo je, da je prvi udeležen pri delovnem spominu in usmerjanju pozornosti, temenski reženj pa v elektro fiziologiji povezujemo predvsem z nadzorom zunanjih dogodkov, senzornimi zaznavami, s pozornostjo.
To omrežje je najbolj dejavno tudi takrat, ko sanjarimo.
Opazovanje skozi ozko ključavnico
Kar zadeva sanjarjenje, so študije zelo težavne, najlažje bi bilo, če bi imeli merilec sanjarjenja, ki bi nam povedal, kdaj sanjarimo in kdaj ne.
Tega merilca seveda še ni, smo se naučili v današnji oddaji. Zato se večina študij zanaša na to, da ljudi vprašaš: Ali sanjarite? In seveda to že samo po sebi pomeni, da se proces spreminja.
Nevroznanost tukaj na sanjarjenje gleda skozi zelo ozko ključavnico, ki pa je takšna, ker nam metode večje ključavnice ne omogočijo.
