Knežji kamen – knežji oziroma sodni prestol na nekdanjem vojaškem zbirnem mestu znotraj utrdb krnskega gradu – je bil do leta 820 simbol tistega dela oblasti, ki so jo grofu oziroma vojvodi do 12. stoletja lahko podelili kosezi, dediči nekdanjega ljudskega zbora svobodnjakov. Pozneje pa je bil knežji kamen namenjen ljudski poklonitvi, ustoličenju novega vojvode in obredu v slovenskem jeziku. Po ustoličenju so krenili do cerkve Gospe Svete. Tam sta bila slovesna služba božja in kosilo.
Popoldne je novi knez na bližnjem vojvodskem prestolu že sprejemal darove podanikov, jim potrjeval pravice in sodil. Zadnji tak obred je bil na današnji dan leta 1414, ko so ustoličili koroškega vojvodo Ernesta Železnega. Knežji kamen je sicer spodnji del jonskega stebra; visok je okrog 65 centimetrov in izvira iz ruševin rimskega mesta Virun. Leta 1905 so ga razstavili v deželnem muzeju na Dunaju, pred dobrim desetletjem pa so ga prenesli v grbovno dvorano koroškega deželnega zbora. Knežji kamen je upodobljen na slovenskem evrskem kovancu za dva centa.
—–
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Ljubljani rodil zdravnik JOŽEF POGAČNIK. Po diplomi na Dunaju je 1909. leta opravil specializacijo za bolezni ušes, nosu in grla ter se izpopolnjeval v Berlinu in Parizu. Pozneje je postal primarij kirurškega oddelka Deželne bolnišnice v Ljubljani, 1927. leta pa so na njegovo pobudo ustanovili samostojen oddelek za bolezni ušes, nosu in grla. Poleg operativne terapije je otorinolaringolog Jožef Pogačnik za svoje bolnike leta 1929 uvedel tudi obsevanje z radijem, elementom, ki ga je sam priskrbel na Češkem.
—–
Zdravnica BOŽENA RAVNIHAR je študirala v Ljubljani in Pragi ter leta 1940 v Beogradu diplomirala. V radiologiji in onkologiji se je izpopolnjevala na Švedskem, Danskem, v Franciji in Švici ter se nato zaposlila v državni splošni bolnišnici v Ljubljani. Od leta 1942 je bila v partizanih in delala v bolnišnični saniteti, vodila bolnišnice Rog, Pugled in Gaj, nazadnje pa je bila upravnica glavne uprave bolnišnice 7. korpusa. Po vojni se je zaposlila na Onkološkem institutu v Ljubljani (18 let je bila njegova direktorica), od leta 1971 pa je bila tudi redna profesorica na medicinski fakulteti. Leta 1989 je bila imenovana za častno doktorico Univerze v Ljubljani.
Na Onkološkem institutu je med drugim razvila histološko in citološko diagnostiko, posodobila radioterapijo ter vpeljala epidemiološke raziskave raka in se z njimi vključila v skupne mednarodne študije, zlasti raka na dojki. Bila je članica republiških in zveznih strokovnih svetovalnih organov, sodelovala je v številnih mednarodnih organizacijah ter doma in v tujini objavila vrsto strokovnih in znanstvenih člankov. Božena Ravnihar se je rodila na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
—–
Novinar in urednik MIRAN SATTLER si je prve izkušnje nabral pri časopisu Ljudska pravica, pozneje pa je bil eden od ustanoviteljev Ljubljanskega dnevnika ter njegov urednik. Leta 1962 je izšla 1. številka Nedeljskega dnevnika, ki je pod njegovim urednikovanjem v naslednjih desetih letih dosegal tudi do 200.000 izvodov naklade. Pozneje je urejal še revijo Stop. Miran Sattler je bil časnikar z največ psevdonimi: Simon Mlinar, Jošt Bernik, Nives Štrafela, Tomaž Merlot in Peter Seter.
Najbolj znana je bila njegova rubrika v Nedeljskem dnevniku »Znanec iz sosednje ulice«, ki jo je pisal 37 let in v njej predstavljal znane in manj znane ljudi. Sam ali v soavtorstvu je izdal tudi nekaj knjig, med njimi so »Poslednji romantik na konju«, »Stare slovenske lipe« in »Ljubljanski originali«. Novinar in urednik Miran Sattler se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
