Zgodovinar JOSIP APIH je kot Knafljev štipendist po končanih študijih na Dunaju opravil še izpit iz nemškega in slovenskega poučevanja na nižji gimnaziji ter nato služboval na Moravskem in v Celovcu. Preučeval je predvsem dogajanje v 18. in 19. stoletju, njegovo najpomembnejše delo »Slovenci in leto 1848« pa je prvi širši prikaz zgodovine marčne revolucije pri Slovencih. Sicer pa ga je zanimala predvsem vloga meščanstva, saj v kmečkih nemirih ni videl revolucionarnosti. V knjigi »Naš cesar« je prvi obdelal tudi slovensko zgodovino med letoma 1848 in 1898. Josip Apih se je rodil na današnji dan leta 1853 v Zapužah na Gorenjskem.
—–
Prevajalec, urednik in klasični filolog JOŽE KOŠAR je leta 1932 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa do leta 1941 poučeval na klasični gimnaziji v Mariboru. Po drugi svetovni vojni – med njo je bil med drugim tudi v nemškem jetništvu – je postal ravnatelj te gimnazije, delal pa je tudi na prosvetnem ministrstvu. Kot pedagog si je prizadeval za poglobitev humanistične izobrazbe in ohranitev klasične gimnazije, vendar je pri tem doživel nasprotovanje.
V letih od 1960 do 1973 je bil direktor in glavni urednik Založbe Obzorja Maribor – ta je pod njegovim vodstvom imela pomembno vlogo v slovenski leposlovni in znanstveni ustvarjalnosti – ustanovil pa je tudi prvo slovensko tovarno gramofonskih plošč Helidon. Urejal je revijo »Nova obzorja« in povečal krog njenih sodelavcev. Za prevajanje je dobil Sovretovo nagrado. Jože Košar se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Stročji vasi pri Ljutomeru.
—–
Zgodovinar BOGO GRAFENAUER je leta 1944 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani in bil pozneje na tej fakulteti docent ter izredni in redni profesor za zgodovino Slovencev. Raziskoval je starejšo slovensko in jugoslovansko zgodovino, zlasti vprašanja Karantanije, kosezov, ustoličevanja koroških vojvod, etnogeneze, družbene strukture jugoslovanskih ljudstev, problemov bizantologije ter kmečke upore na Slovenskem od 15. do 18. stoletja.
Bogo Grafenauer se je še posebno ukvarjal z narodnostnim razvojem na Koroškem v 19. in 20. stoletju; bil je tudi izvedenec za ta vprašanja v delegaciji Federativne ljudske republike Jugoslavije na mirovni konferenci v Parizu leta 1946 ter pozneje član jugoslovanske delegacije Mešane komisije za izvršitev arhivskega sporazuma z Avstrijo iz leta 1923. Njegova bibliografija šteje približno 450 enot, njegova znanstvena dela pa označujejo velika erudicija, analitični pristop in zgodovinskomaterialistično izhodišče pri razlagi zgodovinskega razvoja.
Bogo Grafenauer je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dopisni član Akademij znanosti in umetnosti v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Leta 1984 je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze, za svoje delo pa je prejel Tischlerjevo in Kidričevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
—–
Pisatelj in publicist JOŽE KRIVEC je leta 1943 doktoriral na ljubljanski pravni fakulteti in bil nato v službi pri pokrajinski upravi. Literarne prispevke z domačijsko snovjo iz rodnih Haloz je začel objavljati v reviji »Dom in svet«, za zbirko novel »Dom med Goricami« pa je leta 1942 prejel Prešernovo nagrado mesta Ljubljane. Po koncu druge svetovne vojne je emigriral v Argentino, kjer je bil dejaven v tamkajšnjih kulturnih krogih. Objavljal je pesmi, novele, kritike in članke ter pripomogel k popularizaciji pesnika Franceta Balantiča. V zdomski novelistiki je tradicionalno domačijstvo povezal z argentinskimi doživetji. Tam je izšla tudi zbirka njegovih novel z naslovom »Pij, fant, grenko pijačo!«. Jože Krivec se je rodil na današnji dan leta 1916 v Varéji pri Vidmu pri Ptuju.
