Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki deluje v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, danes praznuje 100 -letnico delovanja. Knjižnica nosi ime po profesorici Minki Skaberne, izšolani profesorici za pouk slepih, ki je Slovenke vabila in navduševala za to, da so ročno prepisovale slovenske knjige v braillovo pisavo. Prispevek Petre Medved.
Knjižnica je za marsikoga z okvaro vida edini stik z literaturo.
Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki deluje v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, danes praznuje 100- letnico delovanja. Knjižnica nosi ime po profesorici Minki Skaberne, izšolani profesorici za pouk slepih, ki je Slovenke vabila in navduševala za to, da so ročno prepisovale slovenske knjige v braillovo pisavo.
Ob tej obletnici je pri založbi Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti izšla monografija MINKA SKABERNÈ – pobudnica in ustanoviteljica prve slovenske knjižnice za slepe, v kateri je predstavljeno njeno življenje in delo.
Danes je v braillovo pisavo prilagojenih 1376 knjižnih del, na avdiokasete jih je bilo posnetih 2548, v digitalnem zapisu mp3 pa je na voljo 5193 knjig slovenskih in tujih avtorjev. S širitvijo knjižnice se število prilagojenih del dnevno povečuje. Tako je skupno število enot gradiva že preseglo deset tisoč.
