Slovenija je priljubljena kulisa v južnokorejskem filmu, posledično tudi vse več turistov prihaja k nam

Južni Korejci so nad našo deželo vse bolj navdušeni, nekateri celo tako, da radi preizkusijo tudi naš podvodni svet. Svetla plat nesreče tistih korejskih turistov, ki so pred kratkim s pletne zgrmeli v ledeno Blejsko jezero? Dolga življenjska doba, kot pravi ljudska vraža, v smehu doda direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj:

“Februarja imamo organizirano zimsko plavanje, voda ima 4 stopinje. To je zdravo, potem živite 100 let!”

A šalo na stran, Korejcev je med tujimi turisti v Sloveniji vse več. Po obiskanosti na Blejskem gradu so tako na prvem mestu, ker si ne želijo slabih selfijev oz. sebkov, pa za dobro lokacijo včasih povprašajo tudi v turistično-informacijskem centru. Ne samo na Bledu, vse pogosteje jih bomo srečevali tudi v Ljubljani, Postojni, Kranju, Škofji Loki, Bohinju, na Voglu, v Predjamskem gradu, Piranu, na gradu Otočec in Mokrice ter v Logarski dolini. Zakaj? Vse našteto so lokacije, kjer so jeseni dva tedna Južni Korejci snemali televizijsko dramo Black Knight – Črni vitez. In izbira lokacij je – tako producent Alan Vitezič iz produkcije hiše NORA, ki je bila slovenski koproducent pri tem filmu, vse prej kot naključna:

“Oni so se dejansko prilagodili Sloveniji, prišli so si ogledat lokacije, spraševali, kaj je pri nas najlepše, saj bi to potem radi prikazali prihodnjim korejskim turistom. Korejci so namreč taki, da za tisto, kar vidijo na televiziji, rečejo: »Tja hočem!« in s to željo odidejo na turistično agencijo.”

Dolžina tv drame Črni vitez je 100 minut, kar pomeni za Slovenijo dobro promocijo. Navsezadnje bodo imena nekaterih lokacij v filmu tudi izgovorjena. O južnokorejskih turistih Tomaž Rogelj, Turizem Bled:

“Kot turisti so zelo organizirani, hotelirji in gostinci so že navajeni, da morajo Korejcem kosilo postreči v 45 minutah.”

Razlog, zakaj Slovenija na splošno postaja priljubljena za filmsko snemanje, za zdaj večinoma Evropejcev, so tudi denarna povračila. Slovenski filmski center je namreč lani za spodbujanje vlaganja v avdiovizualno produkcijo začel izvajati ukrep denarnih povračil tujim producentom v višini 25 odstotkov.

Tina Lamovšek