Zmaga Socialdemokratov Petra Kaiserja in slovenski narodni skupnosti naklonjene politike

Na volitvah v 36-članski koroški deželni zbor so prepričljivo zmagali koroški Socialdemokrati pod vodstvom Petra Kaiserja. Koroške Slovence bo v deželnem zboru zastopala Ana Blatnik. Na drugo mesto so se uvrstili svobodnjaki, na tretje pa ljudska stranka. V deželni zbor so se uvrstili tudi Team Karnten, pri katerih sodeluje tudi Lojze Dolinar.  Zeleni, kjer je kandidiral Štefan Merkač, in lista Moja Južna Koroška z Gabrielom Hribarjem, ki je na volitvah nastopila skupaj z NEOS, pa se niso uspeli prebiti v koroški deželni zbor.

Rezultati so bili pričakovani, pojasni Janko Kulmesch, novinar tednika Novice. Deželni glavar Peter Kaiser, vodja koroških Socialdemokratov, je med koroškimi Slovenci zelo priljubljen. Pod njegovo vlado so rešili vprašanje slovenske glasbene šole, obiskoval je spominska srečanja borcev proti nacizmu in fašizmu, njegov sin se ima za koroškega Slovenca.

“Pomembno je tudi, da ima deželni glavar Kaiser dober odnos do Republike Slovenije. Leta 2013, ko je postal deželni glavar, je bil njegov prvi obisk v  Slovenijo, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi. In to pot bo nadaljeval.  Izjavil je namreč, da dokler bo deželni glavar in bo imel besedo  v politiki, bo storil vse, da se bo slovenska narodna skupnost počutila enakopravno.”

Kako pa Janko Kulmesch komentira poraz Zelenih in liste Moja Južna Koroška? Tudi o tem več v tokratni oddaji.

Z vodjo šolskega urada dežele Furlanije Julijske krajine Igorjem Giacominijem, zadolženim tudi za slovenski šolski urad, se pogovarjamo o pristojnostih urada, vpisu v slovenske šole in večjezičnem šolstvu v Kanalski dolini. Z zgodovinarjem doktorjem Aleksejem Kalcem pa se ozremo v zanimivo preteklost Trsta, ki sega v 14.stoletje.

Na Reki je bila v petek (2.3.2018) premiera predstave Velikani z gore italijanskega dramatika Luigija Pirandella. V koprodukcijskem projektu manjšinskih gledališč režiserja Paola Magellija so poleg  italijanske drame z Reke, nosilke projekta, sodelovali še SSG Trst, nemško gledališče iz Temišvara, albansko iz Skopja ter madžarsko iz Subotice.

Predstava v petih jezikih – italijanščini, albanščini, madžarščini, nemščini in slovenščini –, je bila izvedena v okviru programa Vnovično odkrivanje Evrope, prvega neposrednega projekta reškega gledališča (HNK Ivana pl. Zajca) v sklopu projekta Reka, EPK 2020, in sofinanciranega s sredstvi EU iz programa Ustvarjalna Evropa (Creative Europe).

Projekt, ki opozarja na pomen manjšinskih gledališč v Evropi, je zamisel dveh gledaliških režiserjev dveh generacij. Ena je  generacija Paola Magellija, veterana evropskega gledališča, druga pa  Oliverja Frljića, ki dviguje prah po vsej Evropi. Njuna ideja je, da bi v okviru takšnega projekta morali znova odkriti Evropo, pravi intendant Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca na Reki, Marin Blažević

Gre za Evropo manjšinskih skupnosti, etničnih skupnosti v različnih državah. Da bi tako videli, kakšne so posebnosti v njihovem gledališkem izročilu in umetniških idejah ter na kakšen način se te lahko povezujejo. Celoten projekt vodi ansambel reških manjšinskih someščanov, pripadnikov italijanske narodne manjšine na Reki. “

Po zimskem premoru se je na Gornjem Seniku za obiskovalce vnovič odprla slovenska vzorčna kmetija. Ob tem so pripravili  tekmovanjem vinarjev oziroma Brajdežev in srečanje z mladimi. Dober rezultat mladih rojakov in njihovo zanimanje sta dobra spodbuda za nadaljnje delo, pravi vodja razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač.

Prisluhnite!

Prvi