Tiha zemlja, pesemsko izročilo z Radiš in iz okolice

Ljudska pesem je bila ljudem v oporo v lepih in hudih časih. Tudi v izgnanstvu.

foto: Prvi

Tiha zemlja je začetek prvega verza božične ljudske pesmi iz vasi Medgorje na avstrijskem Koroškem. In Tiha zemlja je naslov obsežne zbirke ljudskih pesmi iz krajev v bližini Celovca, natančneje iz vasi Radiše in okolice. Zbirka, ki prinaša nabor več kot 350 zapisov ljudskih pesmi z dodanimi zvočnimi posnetki in z obsežnim strokovnim spremnim besedilom, je zrasla naravnost iz srca Nužeja Tolmaierja, dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze in predsednika Narodopisnega inštituta Urbana Jarnika v Celovcu. Od ljudi zbrano, transkribirano, sistematično urejeno in s strokovnim besedilom opremljeno ter vrnjeno med ljudi je bil in bo ostal glavni smisel zbiranja ljudskega gradiva, česar se ljudje, ki imajo v zgodovinskem spominu tudi prekletstvo zaradi slovenskega nacionalnega opredeljevanja, še kako dobro zavedajo. Obsežna zbirka vključuje rokopise nekdanjih zbiralcev, na novo zbrano gradivo in tudi nekatere predelave tega gradiva, ki so zaokrožile v svetu kot zborovske priredbe in danes tvorijo jedro železnega repertoarja vsakega zbora, kot je na primer Luba vigred se rodi Lojzeta Lebiča.

Izdaja zbirke Tiha zemlja, pesemsko izročilo z Radiš in iz okolice, ki obsega kar 620 strani s tremi zgoščenkami, je darilo Slovenskega narodopisnega inštituta Urbana Jarnika in Krščanske kulturne zveze Nužeju Tolmaierju za 70. rojstni dan.

»Nužej Tolmaier je v sodelovanju z Milko Olip, Uši Sereinig in Egijem Gašperšičem gradivo zapisoval, urejeval, zbiral podatke in informacije o pesmaricah, o ljudskih pevkah in pevcih, vmes tudi kaj zapel, nato pa spet vztrajno dopolnjeval in skrbno preverjal, dokler ni bila pesmarica zrela za tisk,« je v spremni besedi zapisala zdajšnja predsednica inštituta Martina Piko-Rustja ter sklenila:

»Ljudska pesem je bila ljudem v oporo v lepih in hudih časih. Tudi v izgnanstvu, ki je postalo Nužeju Tolmaierju rojstni kraj, je pesem dajala upanje na boljši jutri. To upanje Nužeju Tolmaierju v življenju nikoli ni usahnilo. Radišam in okolici poklanja pesmi iz preteklosti, da jih bodo peli tudi še jutri.«

Podrobnejša predstavitev zbirke in dodanih zvočnih albumov s pesemskimi biseri izpod druge strani Karavank vas čaka v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.