Janez Pikon

Strasten planinec, pohodnik in gornik ter pravi polihistor Bohinja in okolice

Janez Pikon na Višu, Italija, 2006.
foto: Arhiv Janez Pikon.

Janez Pikon iz Bohinjske Bistrice je človek, ki te preseneti. Kleni upokojenec, ki bi s svojo življenjsko energijo ugnal marsikaterega mlajšega, je strasten planinec, pohodnik in gornik že odkar pomni. Pred dobrimi desetimi leti je to strast nadgradil še z opisi gorskih vzponov, potopisi in fotozgodbami. Pa ne samo to. Vse, kar je zapisal, je požlahtnil še z zgodbami iz bogatega ljudskega in zgodovinskega izročila bohinjskih krajev in ljudi. Odločilno za ta korak je bilo povabilo urednika spletne strani Gore in ljudje Francija Savenca leta 2007 in od takrat dalje je  pravi polihistor Bohinja in okolice. Domače mu je računalništvo, navdušuje ga šport in še tisoč drugih stvari. Janez Pikon je gost oddaje Razkošje v glavi.

Janez Pikon, 2018.

foto: Milan Trobič.

 

Nekaj zgodb…

Janez Pikon je doma v Bohinjski Bistrici in kot so zapisali leta 2013, ko je prejel županov znak:  “Janez Pikon je človek poln entuziazma in volje pomagati sočloveku. Med sokrajani je priznan kot skromen, ustvarjalen, duhovit in pošten mož.”

V oddaji lahko slišite pogovor z Janezom Pikonom, ki nam je povedal kar nekaj zelo zanimivh zgodb: o skrivnostni sledi, o poganskem kultu, o starodavnih fužinah, o smučarskih tekih, o zimski olimpijadi v Bohinju leta 1931 pod pokroviteljstvom kralja Aleksandra

Stara razglednica Bohinjske Bistrice.

foto: Arhiv Janez Pikon.

 

Zakladnica izročil

Ko se začneš z Janezom Pikonom pogovarjati, iz njega kar privrejo podatki o bogati zgodovini Bohinja in Bohinjske Bistrice. Ta konec naše dežele je na marsikaterem področju bil nekoč v ospredju, tako je bila tu recimo ustanovljena prva požarna bramba na Kranjskem. Tu je bila 1875 leta ustanovljena prva kovinarska godba, tu je bila bohinjska zimska olimpijada, pa sankaške tekme, smučarski skoki, za vse to pa imata zasluge predvsem prihod železnice in graditev bohinjskega tunela leta 1906.

Bohinjska železnica

Gradnja te železniške proge je korenito posegla v življenje in prinesla nov veter na bohinjske konce (vir:  Vrtalnik Bohinjskega predora http://www.gore-ljudje.net/informacije/86069/  . Bohinjski predor – kronika http://www.gore-ljudje.net/objava/50159/).

 

Požarna bramba

Leta 1882 je bila v takratnih železarskih obratih ustanovljena “Požarna bramba”, neposrednemu povodu je botroval velik požar lesene lope za oglje v Stari Fužini. Pobudniki Požarne brambe so bili Leopold Böckel, Matevž Bevc in Nikolaj Bernard. Dve leti kasneje, dne 12. marca leta 1884 so na prvi seji občinskega odbora sklepali o ustanovitvi takrat že imenovane “Požarne brambe” v Bohinjski Bistrici ( vir:  Požarna bramba http://www.gore-ljudje.net/objava/72444/).

 

Kovinarska godba

Zgodovinska dejstva pričajo, da je Bohinj zibelka glasbene, natančneje godbene dejavnosti na Gorenjskem. Prvo KID-ovo fužinarsko godbo so ustanovili že leta 1875. Ob ustanovitvi je štela dvanajst mož. Med njimi so bili Nikolaj Bernard, ter njegova brata Paul in Rudolf, Jože Ravnik, Jakob Slamnik, Nikolaj Prezelj, Matevž Žnidar, Matjaž iz Bitenj in Švigljč iz Kamenj. Učil jih je takratni učitelj v kraju. Godba je prenehala delovati že po nekaj letih ( vir: Kovinarska godba v Bohinju http://www.gore-ljudje.net/novosti/54109/b).

 

 

Zoisove fužine

Med prvimi kranjskimi fužinarji, ki so uvideli gospodarsko prednost moderniziranega fužinskega obrata, je bil baron Žiga Zois, lastnik fužinskih podjetij na Javorniku, na Bohinjski Bistrici in v Stari Fužini. Leta 1789 je dal podreti stare peči v obeh navedenih bohinjskih obratih in namesto njih zgraditi visoko peč v Bistrici (vir: Zoisove fužine v Bohinju http://www.gore-ljudje.net/novosti/82899/).

 

 

Odkritje

Janez Pikon je poln ustvarjalnega in tudi pustolovskega nemira, in ta želja po odkrivanju ga je pripeljala v skrita, pozabljena korita Bistrice. Njegove podvige si lahko ogledate na kanalu Youtube.

 

Smučarski skoki

 

Žižkova skakalnica

Prvo smučarsko skakalnico je zgradil takratni zanesenjak Ciril Žižek  že v letu 1920 s pomočjo vojakov, udeleženih v  1. svetovni vojni. Na naravnem terenu in oblikovano s snegom ob predelu “pr’ treh hruškah”, južno nad Bohinjsko Bistrico.

( vir: Žižkova  skakalnica http://www.goreljudje.net/informacije/123864/).

V bohinjskem kotu se je pred sto desetimi leti rodil slikar Valentin Hodnik, ki pa sveta ni upodabljal samo realistično, temveč ga je znal ujeti tudi šaljivo. Ob obletnici so Žičnice Vogel izdale Bohinjske šaljive razglednice, ki dokazujejo njegov smisel za humor, čeprav je bilo njegovo življenje pravo nasprotje temu. Hodnik je narisal tudi prvi  “ženski skok”. ( vir: Avtor freske Sveti Florijan http://www.gore-ljudje.net/informacije/89067/).

 

 

Hanssenova skakalnica

Leta 1931 se je zbralo nekaj tisoč gledalcev iz krajev po Kranjskem in tujine. Prvi se je spustil po naletu inž. Hanssen. Zavlada popolna tišina. Gledalci se niso mogli načuditi, kaj zmore človek na smučeh, ob doskočišču je bilo tako veselo, kot pozneje pod skakalnico na Poljah nikdar več (vir: http://www.gore-ljudje.net/novosti/53559/).

 

Sankanje

Sankališče Belvedere

Deželna zveza je veliko vlagala v zimski turizem. Ocenila je, da so zanj najprikladnejše razmere v Bohinju, kjer so pričakovali zlasti dosti Tržačanov. Dunajska deželna zveza je posredovala pri obisku znanega sankaškega strokovnjaka dr. Rzihe, ki je pomagal poiskati primerno traso, kjer so do sezone leta 1908 – 1909 zgradili sankališče Belvedere, ki ga je trasiral inž. Maks Prelovšek iz Ljubljane. Slovesno so ga odprli v začetku januarja leta 1909 ( vir: Sankališče Belvedere http://www.gore-ljudje.net/novosti/51847/).

Umetno sankališče

Gradnja umetnega sankališča v Bohinju se je začela v letu 1958. Že ustanovljeni sankaški klub si je zadal nalogo, da zgradi novo umetno sankaško progo. Takratni člani upravnega odbora Sankaškega kluba Bohinj so bili Franc Bajt, Stanko Hodnik, Ludvik Šuligoj, Peter Jensterle, Milan Pivk in Ivan Robič ( vir: Umetno Sankališče Bohinj http://www.gore-ljudje.net/novosti/53179/).

 

Skiring

Pozimi so vozili smučarje pod Vogel z vprežnimi sanmi. Tam jih je vedno čakala skupina fantov iz Stare Fužine in bukovskih vasi, ki so si iskali skromen zaslužek s prenašanjem nahrbtnikov in smuči na gorska smučišča. Tri ure daleč so nosili težke tovore. Po dolinskih poteh in smučiščih so izvoščki vozili “Skiring” (vožnja s sanmi ali smučmi s pomočjo konjske vprege)

( vir: http://www.gore-ljudje.net/novosti/53460/).

 

 

Kopališče

 

Planinarjenje

V začetku leta 1985 smo v okviru sveta za šport in rekreacijo ustanovili planinsko sekcijo LIP Bled-Bohinj, v katero se nas je včlanilo 82 planincev, pove Janez Pikon. Postavili smo plan, ki je obsegal 10 pohodov (zadnja leta do 15) (vir: 30 let Planinske sekcije http://www.gore-ljudje.net/novosti/121452/).

Ankogel.

foto: Janez Pikon.

Debeli vrh.

foto: Janez Pikon.

Pohod GRS Bohinj.

foto: Janez Pikon.

Monte Pasubio.

foto: Janez Pikon.

Aljažev stolp.

foto: Janez Pikon.

 

Nekaj za konec…

Posnetki

Janez Pikon je objavil celo vrsto posnetkov, ki vas bodo navdušili. Kot primer dodajam posnetek mlina na veter  na Koprivniku.

 

Članki

Tudi njegovi članki so zelo zanimivi in poučni.

Staro Kladvo

http://www.gore-ljudje.net/novosti/54267/

 

Zoisova ura

http://www.gore-ljudje.net/objava/61213/

 

Zoisov kamniti most

http://www.gore-ljudje.net/novosti/78211/

 

Smuk proga s Koble

http://www.gore-ljudje.net/novosti/124145/

 

Vrtalnik Bohinjskega predora

http://www.gore-ljudje.net/informacije/86069/

 

Bohinjski predor – kronika

http://www.gore-ljudje.net/objava/50159/

 

Trasa ozkotirne železnice

http://www.gore-ljudje.net/novosti/137556/

 

Selo

http://www.gore-ljudje.net/informacije/131255/

 

Plavž svete Eme

http://www.gore-ljudje.net/informacije/57198/

 

Srednjeveška livarna pri Plavžarici

http://www.gore-ljudje.net/objava/35567/

 

V izviru Slap Savice

http://www.gore-ljudje.net/novosti/106252/

 

Telefonski imenik Bohinja

http://www.gore-ljudje.net/informacije/106158/

 

Domača hišna imena v Bohinju

http://www.gore-ljudje.net/informacije/105562/

 

»Dokler bomo še lahko, bomo« (intervju: Janez Pikon) http://www.gore-ljudje.net/novosti/61553/

 

Ob spomeniku štirim srčnim možem

http://www.gore-ljudje.net/novosti/38155/

 

Po južnem grebenu do Ratitovca

http://www.gore-ljudje.net/novosti/121097/