Korejski narodni značaj

Z oddajo Prvega programa Radia Slovenija Podobe Koreje boste med igrami spoznavali korejsko družbo. V prvi oddaji o narodnem značaju.

foto: Big_Heart

Južna Koreja oziroma Republika Koreja, kakor se uradno imenuje država na jugu korejskega polotoka, znanega tudi kot polotok jutranje tišine, je 100 tisoč kvadratnih kilometrov velika obmorska država v vzhodni Aziji. Na vzhodu jo obliva Japonsko morje, na zahodu Rumeno morje, na jugu jo od dežele vzhajajočega sonca loči Korejska ožina. No, njena severna meja pa velja za najbolj militarizirano območje na planetu – 250 kilometrov dolg in v povprečju kake 4 kilometre širok pas ozemlja namreč že vse od leta 1953 pomaga vzdrževati negotovo premirje med Južno Korejo in njeno severno sosedo, Demokratično ljudsko republiko Korejo, ki se je pod stalinistično vladavino dinastije Kim preobrazila v eno bržčas najbolj brutalnih držav v vsej neslavni zgodovini našega planeta.

V Seulu živi polovica prebivalcev

Medtem ko 25 milijonov severnih Korejcev še vedno ječi pod brutalno, totalitarno oblastjo, je življenje na jugu bistveno drugačno. Čeprav je bila pred delitvijo polotoka Južna Koreja predvsem poljedelska država brez omembe vrednih naravnih bogastev in čeprav je prvih 40 let njenega obstoja zaznamovala vrsta vojaških diktatur, ki jih je spremljalo obsežno zatiranje človekovih pravic, je država zdaj urejena demokracija, 51 milijonom Južnih Korejcev pa je v zadnjih desetletjih uspelo ustvariti 4. največje gospodarstvo v Aziji oziroma 11. največje na svetu.

Med zimskimi olimpijskimi igrami v južnokorejskem Pjongčangu bomo na Prvem pripravili niz kratkih podkastov, s katerimi bomo sestavili mozaično podobo polotoka jutranje tišine. Izvedeli boste lahko več o korejski tradicionalni kulturi, zgodovini, pikantni kulinariki in fenomenih sodobne družbe.

Kronski dragulj Južne Koreje je bržčas njena prestolnica, Seul, kjer živi skoraj polovica vseh Južnih Korejcev. Orjaško, 25-milijonsko mesto ob reki Han, ki je leta 1988 gostilo tudi poletne olimpijske igre, namreč ni le politično, upravno, znanstveno in kulturno središče Južne Koreje, ampak je – če upoštevamo povprečni BDP na prebivalca – kar četrto najbogatejše mesto na svetu. To najbrž niti ni presenetljivo, če pomislimo, da imajo tu svoj sedež podjetja, kot so Samsung, Hyundai, Kia in LG.

Visokotehnološka družba

Menda je lahko razumeti, da je s tem bogastvom prišel tudi skokovit razcvet na drugih področjih – od kulture, pri kateri cveti predvsem industrija zabave, na čelu s filmom in popglasbo, do vrhunskega zdravstvenega sistema, zaradi katerega se Južni Korejci lahko danes pohvalijo s tretjo najdaljšo pričakovano življenjsko dobo na svetu. Povrh vsega ima Južna Koreja tudi največ inženirjev in naravoslovcev na tisoč prebivalcev med vsemi državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), v katero so tako ali tako včlanjene samo najbolj razvite države na svetu.

Vse številke, ki smo jih do zdaj omenili, so seveda precej impresivne, a iz njih bržčas le ni mogoče razbrati vsega, kar je treba vedeti o Južni Koreji. Predvsem ostaja nejasno, kako se vidijo Južni Korejci sami. Kako pravzaprav občutijo življenje v svoji družbi? Katere so vrednote, ki določajo vsakdanji življenjski utrip na jugu Korejskega polotoka? Kateri običaji in kakšno občutenje sveta je značilno za prebivalce te države? – Zato bomo v prvem prispevku v seriji Podobe Koreje pretresli vprašanje, kakšen je korejski narodni značaj.