Ugankar PETER BUDKOVIČ je v Gorici študiral bogoslovje in bil leta 1913 posvečen. Služboval je po raznih primorskih krajih, več kot dve desetletji pa je bil župnik v Sovodnjah. Prvi na Slovenskem se je začel načrtno ukvarjati z enigmatiko in leta 1925 sestavil prvo slovensko križanko; imenoval jo je križanica. Kot sestavljalec in teoretik je objavljal v goriškem revialnem tisku, zlasti mladinskem, urejal ugankarske rubrike, risal je tudi rebuse in kriptograme ter leta 1931 pripravil prvi zbornik besednih ugank v verzih z naslovom “Trdi orehi – veseli smehi”. Peter Budkovič se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Sovodnju na Goriškem.
—–
Že ob idejah o graditvi nebotičnika v Ljubljani v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je bilo slišati ugovore, češ da bo visoka stavba pokvarila usklajeno baročno silhueto mesta, da bo načela estetsko vrednost gradu in da bo prava spaka, ki bo odvračala tujce. Tako kot so se nekdaj Parižani uprli postavljanju Eifflovega stolpa – današnjega simbola Pariza, tako so se mnogi Ljubljančani upirali zidavi nebotičnika, poznejšega simbola Ljubljane. A večina je zamisel navdušeno pozdravila, saj so v nebotičniku med drugim videli tudi modno novost. V začetku leta 1933 je bila tedaj najvišja stanovanjska stavba v Srednji Evropi z imenitnim spiralnim notranjim stopniščem – nebotičnik v Ljubljani, dograjena.
Nekaj pozneje, na današnji dan istega leta – torej pred 85-imi leti, so slovesno odprli še kavarno v zgornjih nadstropjih. Časnik ”Slovenec” je takrat zapisal: “Z otvoritvijo kavarne, ki je brez dvoma najmodernejša v vsej Jugoslaviji, je ljubljanski nebotičnik tako rekoč dobil svojo krono … Kavarna sega s polževo zavitimi stopnicami kar v tri nadstropja, s katerih se nudi diven razgled na Ljubljano in okolico …” Čeprav nebotičnik že dolgo ni več najvišja stavba v Ljubljani, ostaja eden njenih neminljivih simbolov.
—–
Sopranistka VERA LACIČ je študirala na glasbenih akademijah v Beogradu in Ljubljani. V Ljubljani je tudi diplomirala in bila od 1964. leta operna solistka. Pela je lirične in koloraturne vloge, v katerih je osebnostne odrske poteze združevala s prepričljivo čustvenostjo. Rodila se je na današnji dan pred 80-imi leti v Zagrebu.
—–
Italijanske okupacijske oblasti so začele na današnji dan leta 1942 mesto Ljubljana, ki je bilo središče narodnoosvobodilnega gibanja in sedež njegovega vodstva, ograjevati z bodečo žico. Delo so začele zvečer in ga končale naslednji dan popoldne. Hkrati so sprejele odredbo o prepovedi prostega vstopa v mesto in izstopa iz njega. Ob obroču okoli Ljubljane, ki je dajal vtis koncentracijskega taborišča, je bilo več kot 70 bunkerjev, dolg pa je bil 41 kilometrov. V Ljubljano ali iz nje je bilo mogoče priti le skozi 11 nadzorovanih prehodov, in to s posebnimi prepustnicami. Kot edino z žično ograjo izolirano mesto v Evropi v drugi svetovni vojni je tako Ljubljana 9. maja leta 1970 dobila častni naziv “mesto heroj”.
V spomin na medvojni žičnati obroč okoli Ljubljane so leta 1957 začeli športno-rekreativno prireditev »Ob žici okupirane Ljubljane«, ki od takrat poteka vsako leto na Dan zmage, 9. maja. Njeno ime se je do danes sicer spreminjalo (Po poteh partizanske Ljubljane, Po poteh spominov in tovarištva, Pot ob žici), vendar sta tako njen rekreativni del kot tek posameznikov in štafet z mednarodno udeležbo vsakokrat množično obiskana. Sicer pa je v desetletjih ta pot postala tudi ena najbolj priljubljenih rekreacijskih točk Ljubljančanov.
