Ep, v katerem se začenja Zahod
Mlad moški, sveže pečen oče pravzaprav, se odpravi na vojno. Čeprav družino zapusti le nerad, se nato v dolgem, deset let trajajočem bojevanju proslavi; prav po zaslugi njegove taktične zvitosti njegova stran celo doseže odločilno zmago in zavzame prestolnico nasprotnikov. Naš junak vojno srečno preživi in se, bogato otovorjen z vojnim plenom, naposled odpravi domov. Tu bi večina pisateljev pritisnila piko, kajne.
No, veliki Homer pa svojo zgodbo tu šele začne. V Odiseji namreč spremljamo napeto zgodbo o junaku, Odiseju, ki skupaj s tovariši po padcu Troje kar deset let blodi po morjih, zaman iščoč rodno Itako. Na svojih poteh iz realnega sveta stare Grčije Odisej zaide v nerealni, fantastični, pošastni svet Kirke, Scile in Karibde, Laistrigoncev in kiklopov, siren in Lotofagov. Vsaka nova postaja na poti prinese nove nevarnosti in Odisej velikokrat za las reši življenja tovarišev. Nazadnje – ko se vračajo iz podzemlja, kjer so iskali odgovorov, kako končno najti pot domov – Odisejeva ladja doživi brodolom, ki ga preživi le naš junak. Reši se na otok Ogigija, kjer živi nimfa Kalipso, ki mu ponuja lagodno življenje, nemara kar nesmrtnost, toda Odisej se na vsak način želi vrniti domov, k ženi Penelopi in sinu Telemahu. Zato na splavu zapusti Kalipso, doživi nov brodolom, a se reši še enkrat več. Tokrat prispe na otok Sherija, kjer živijo Fajaki, ki mu, potem ko jim izčrpno opiše svojo odisejado, priskočijo na pomoč in ga na svoji ladji končno prepeljejo do Itake.
Tu smo menda ponovno trčili ob mesto, kjer bi večina pisateljev postavila zaključno piko. Toda Homer še zdaleč ni povedal vsega; ko se Odisej vrne na domači otok, namreč ugotovi, da so njegovo dvajsetletno odsotnost izkoristili številni možje in fantje z Itake, ki se, prepričani, da je Odisej že dolgo mrtev, hočejo zdaj polastiti oblasti na otoku. Tako dvorijo sicer zvesti Penelopi, ki se jih vse težje otepa, in strežejo po življenju mlademu Telemahu, ki se odpravi v svet iskat izginulega očeta. Poleg tega ti snubci že dolgo brezsramno živijo na račun Odisejevega imetja. No, nazadnje jih vse doleti kazen: Odisej jih – vseh 108 – pobije in vzpostavi red na svojem otoku. In šele zdaj mu Homer pusti živeti srečno do konca njegovih dni.
Ta zgodba je danes stara več kakor 2700 let in velja za tisto literarno delo, ki je postavilo temelje ne le zahodni književnosti, ampak kar vsej civilizaciji; v njej naj bi bil podan, kakor ugotavljajo številni znanstveniki, odgovor Zahoda na tisto večno vprašanje: kaj pomeni biti človek? Kakšen je torej ta odgovor? – To bomo skušali ugotoviti v tokratnem Kulturnem fokusu. Pri tem nam bo v pomoč antropologinja antičnih svetov, dr. Svetlana Slapšak.
