Najbolj odziven je Facebook, najmanj Twitter in Youtube, toda ne v vseh primerih
Problematika sovražnega govora na spletu je vse bolj pereča. Eden od osrednjih ukrepov Evropske komisije za omejitev širjenja predstavlja kodeks ravnanja za preprečevanja nezakonitega sovražnega govora na internetu, ki so ga leta 2016 podpisali Facebook, Twitter, YouTube in Microsoft. Kodeks podpisnike zavezuje, da bodo na večino zahtevkov za odstranitev nelegalnega sovražnega govora odgovorili v manj kot 24 urah ter da bodo, če bo to nujno, odstranili ali onemogočili dostop do takšnih vsebin.
In kako podpisniki spoštujejo te zaveze? Tretje evropsko preverjanje, v katerem je sodelovalo tudi Spletno oko, je pokazalo, da so družbena omrežja vendarle vse bolj odzivna na prijave.
Kot pojasnjuje Andrej Motl s Fakultete za družbene vede, koordinator projekta Spletno oko, je bil odziv na prijave dober. V povprečju so po prijavi odstranili skoraj 80% vsebin.
“Pri tem prednjači Facebook, ki je postal zelo odziven, precej manj odziven je Twitter, še manj YouTube.”
Žal je odzivnost na odvisna od tega, kdo sovražni govor prijavi. Veliko bolj so namreč upoštevali prijave verodostojnih prijaviteljev, med katere sodi tudi Spletno oko.
“Gre za poseben kanal, naslov prek katerega se lahko obrnemo nanje in jih opozorimo na določeno vsebino na spletnih omrežjih.”
Ob tem pa Andrej Motl opozarja, da je treba komentar najprej skriti , da ga lahko prijavijo. Zato mnogi sploh ne vedo, da je mogoče prijaviti vsebine.
“Če gre za res hudo, nasilno komunikacijo, je smiselno, da prijavite neposredno kar na našo prijavno točko, saj je možno, da gre za kazniv sovražni govor.”
Spletno oko je od začetka delovanja leta 2011 obravnavala 17.000 prijav domnevnega sovražnega govora. 500 primerov so posredovali policiji, podatkov, koliko od teh je bilo dejansko obravnavanih kot sovražni govor, pa nimajo.
Pomembno pa je, pojasnjuje sogovornik, da opozarjamo na pojav sovražnega govora.
