»Zahvaljujoč gospodu, ki na Prešernovem trgu igra harmoniko, znam narodno-zabavno glasbo že skoraj na pamet.«

Nicolas Warzagier o tem kako za promocijo slovenske glasbe skrbijo "ulični glasbeniki" in vprašanju ali v Franciji, poleg slovenskih medvedov, živi tudi človeška ribica?

foto: Prvi

Tokratni sogovornik rubrike Drugi pogled je Francoz Nicolas Warzagier. Priimek, ki je sicer poljski, a malce spremenjen – z dodanim »i-jem« bojda bolj francosko zveneč, sta razmišljala njegova stara starša, ko sta se preselila v Francijo, v mesto Grenoble. Iz Grenobla pa se je Nicolas pred tremi leti preselil v Ljubljano. Pravi, da je velikost mesta ugodna in udobna, nad slovenskimi vozniškimi navadami se ne pritožuje, v primerjavi s Francozi opaža, da smo celo bolj prijazni vozniki, ki potrpežljivo ustavljamo pešcem in kolesarjem.

V Drugem pogledu ponudimo še razlago kaj imajo skupnega smučarski skoki in Tour de France, kako za spoznavanje narodno-zabavne glasbe skrbi gospod s harmoniko na Prešernovem trgu, zaščitenim slovenskim medvedom, ki že nekaj let rešujejo medvedjo populacijo v Pirenejih, pa dodamo še teorijo, da so nam Francozi morda ukradli človeško ribico.

Vaša znana riba, no, ribica, človeška ribica živi tudi v Franciji. Obstaja teorija/legenda, da smo jo pred leti iz vaše jame prenesli k nam. Sicer ne želim nikogar vznemirjati, ampak morda smo jo pa res ukradli.