Bogastvo stoletij na knjižnih policah

Prvo javno znanstveno knjižnico na Slovenskem so ustanovili leta 1701, svojo originalno podobo pa je ohranila do danes.

Baročna knjižnica iz leta 1701.
foto: P.M.

Prva javna znanstvena knjižnica na Slovenskem

Knjižnico so lahko uporabljali samo ob dnevni svetlobi

Stara baročna knjižnica v Ljubljani sodi pod okrilje Semeniške knjižnice. Tudi njeni začetki so povezani s

Ravnatelj Bogoslovnega semenišča, Peter Kokotec.

foto: P.M.

Prešernom, pa ne z našim največjim pesnikom, pač pa njegovim daljnim sorodnikom, Janezom Krstnikom Prešernom, ki je bil eden izmed ustanoviteljev. V ustanovni listini je bilo med drugim določeno, da lahko knjižnico uporabljajo le ob dnevni svetlobi, vanjo niso smeli prinašati sveč, prav tako pa so knjige lahko prebirali le v čitalnici, niso pa si jih smeli izposoditi domov, je povedal ravnatelj Bogoslovnega semenišča, Peter Kokotec, ki nas je odpeljal po knjižnici. Tudi strogim določilom se seveda gre zahvaliti, da je tudi 317 let po ustanovitvi še vedno v celoti ohranjena.

 

Osrednja miza z dvema globusoma v Stari Baročni knjižnici.

foto: P.M.

“Mi imamo takšne knjižnice v Italiji, v Nemčiji, v samostanih in v drugih takšnih knjižnicah, vendar jaz bi tako osebno rekel – po eni strani je tako majhna, to je tisto, kar ji da čar, po drugi strani pa je vse v njej skladno, v harmoniji. Imamo knjige, knjižne omare iz tistega časa, ki so narejene posebej za to knjižnico, in imamo fresko na stropu” (P. Kokotec).

 

Avtor freske na stropu knjižnce je Giulio Quaglio, ki je poslikal tudi ljubljansko stolnico.

 Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani

Pomembna Zbirka tiskanih dokumentov o Kranjski 

Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije je specialna knjižnica s področja kulture.  Rasla in izoblikovala se je skupaj z zgodovino muzeja, saj je bila eden izmed njegovih oddelkov že ob ustanovitvi leta 1821. Barbara Rogač je z njo povezana že od študijskih let, še posebno pri srcu pa ji je diploma dr. Franceta Prešerna, ki jo hranijo v knjižničnem trezorju.

Barbara Rogač z diplomo dr. Franceta Prešerna.

foto: M.D.

“…1821 je bil namreč ustanovljen ta muzej, ki ni imel samo naloge zbiranja muzejskih predmetov, temveč tudi publikacij in tiskov, ki so izšli takrat na Kranjskem. Torej domačega zgodovinopisja, domače literature, prirodoslovnih del, pa tudi malo bolj tehničnih del”. (B. Rogač)

Vhod in čitalnica v novejšem delu Knjižnice narodnega muzeja.

foto: M.D.

Tudi General Rudolf Maister je imel bogato zasebno knjižnično zbirko

V sklopu prazničnega jutra se nam je iz studia Radia Maribor oglasil Stane Kocutar in nas med drugim odpeljal med knjižno zbirko Generala Rudolfa Maistra.

Vodja domoznanskega oddelka Univerzitetne knjižnice Maribor,  dr. Vlasta Stavbar:

“Leta 1998 so dediči z darilno pogodbo to knjižnico predali UKM, od takrat domuje v posebni sobi, Maistrovi knjižnici. In ker so obletnice vedno priložnost, da se spomnimo in naredimo  kakšen korak naprej smo tudi ob obletnici Maistrove smrti in rojstva, leta 2014, knjižnico preuredili, tako da je danes gradivo zloženo po približno takšnem sistemu, kot je imel knjižnico urejeno Rudolf Maister v svojem stanovanju na Maistrovi 17, takrat je imel tudi svojo knjižničarko, prof. Silvo Trdin”.