Minorit in pedagog MANSUETUS ZANGERL se je rodil leta 1742 v Gradcu. Leta 1777 je postal gvardijan v Celju in hkrati ravnatelj glavne šole ter prvi učitelj, ki je poučeval pedagogiko. Poleg tega je skrbel tudi za versko vzgojo svojih učencev v slovenščini. Kako zelo si je prizadeval za učiteljski naraščaj, priča podatek iz kronike celjske glavne šole, da je pod njegovim vodstvom opravilo pedagoški izpit 12 učiteljev. Sicer pa je bila celjska glavna šola pomembna za razvoj šolstva na spodnjem Štajerskem in je bila do leta 1802 edina izobraževalnica učiteljev v lavantinski škofiji. Obiskovali so jo tudi učenci iz Kranjske. Izpite iz pedagogike so pri Mansetusu Zangerlu opravljali tudi duhovniki, da so lahko vodili trivialne šole in bili dekanijski šolski nadzorniki.
—–
Zdravnik in botanik FRIEDRICH MARTIN JOSEPH WELWITSCH je kot zdravnik med drugim leta 1835 služboval v Ljubljani in Cerknici, kot botanik pa tudi na Portugalskem; bil je profesor na tamkajšnji univerzi in ravnatelj botaničnega vrta v Lizboni. Udeležil se je znanstvene odprave v Angolo in v namibijski puščavi odkril nenavadno rastlino, ki so jo pozneje imenovali po njem – velbičevko. Kot botanik je deloval tudi v Londonu, med bivanjem na Kranjskem pa je raziskoval glive v Postojnski jami. Friedrich Martin Joseph Welwitsch se je rodil na današnji dan leta 1806 pri Gospe Sveti na Koroškem.
—–
Častnik avstro-ogrske vojske ALBIN MLAKAR je bil v 1. svetovni vojni najprej na ruskem, nato pa na italijanskem bojišču. Postal je najznamenitejši slovenski častnik v avstro-ogrski vojski, saj je bil zaradi številnih pogumnih dejanj odlikovan z viteškim križcem Leopoldovega reda in zlato medaljo za hrabrost. Novembra leta 1918 je na Ptuju organiziral slovensko vojsko, jeseni 1944. leta pa je odšel v partizane. Albin Mlakar se je rodil na današnji dan leta 1890 v Planini pri Postojni.
—–
Slikar, risar, ilustrator in scenograf IVAN ČARGO je študiral v Firencah in Rimu. V letih od 1924 do 27 je bil scenograf Ljudskega gledališča v Gorici, nato je deset let živel v Beogradu. Do kapitulacije Italije je bil v različnih zaporih, potem pa se je pridružil prekomorskim brigadam. Po letu 1945 je živel boemsko življenje v Ljubljani.
V začetku je slikal v impresionističnem duhu Riharda Jakopiča. Šolanje v Italiji in številna potovanja so ga začela navduševati za futurizem in ekspresionizem, blizu pa so mu bili tudi drznejši konstruktivisti. Znan je kot portretist, ki je ekspresionistične prvine mešal s futurističnimi in kubističnimi elementi. Krajine je slikal bolj pod vplivom nemškega ekspresionizma. Po letu 1931 se je posvečal predvsem risbi z rdečim svinčnikom in razvijanju samosvojega sloga. Ivan Čargo se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Idriji.
—–
Novinar, komunikolog in kulturni delavec TOMO MARTELANC se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani. Leta 1952 je diplomiral na novinarsko-diplomatski visoki šoli v Beogradu. Zaposlil se je na Radiu Ljubljana in bil v letih od 1959 do 63 dopisnik Jugoslovanske radiotelevizije v Londonu. Po vrnitvi je bil dve leti glavni urednik Televizije Ljubljana, nato republiški sekretar za prosveto in kulturo, do leta 1980 predavatelj na fakulteti za politične vede, sociologijo in novinarstvo ter do leta 1992 ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Za svoje novinarske dosežke je Tomo Martelanc dvakrat dobil Tomšičevo nagrado
