Vsaka peta revna oseba, pri nas, je upokojena ženska. Zadnji podatki statističnega urada Slovenije kažejo, da v revščini živi 23 tisoč upokojenih moških in kar 55 tisoč upokojenih žensk, torej je revnih upokojenk enkrat več. Zakaj starejše ženske v Sloveniji, v tolikšnem obsegu živijo v revščini?
Po zadnjih podatkih v revščini živi 23 tisoč upokojenih moških in kar 55 tisoč upokojenih žensk
Vsaka peta revna oseba, pri nas, je upokojena ženska. Zadnji podatki statističnega urada Slovenije kažejo, da v revščini živi 23 tisoč upokojenih moških in kar 55 tisoč upokojenih žensk, torej je revnih upokojenk enkrat več. Zakaj starejše ženske v Sloveniji, v tolikšnem obsegu živijo v revščini?
Kot pojasnjuje dr. Vesna Leskošek iz ljubljanske Fakultete za socialno delo, pokojninski sistem odraža neenakosti, ki se nalagajo ves čas; tekom celega življenja.
»V skladu s spolno predpisanimi vlogami, ženske prevzemajo večino skrbniškega dela, jemljejo bolniške dopuste za nego družinskih članov ali celo niso polno zaposlene in imajo krajše delovne dobe – vse to rezultira v revščini v starosti.«
Dr. Majda Hrženjak iz Mirovnega Inštituta poudarja, da je neplačano skrbstveno delo jedro neenakosti, hierarhičnih, (de)privilegiranih odnosov in izkoriščanja. V veliki večini ga, v skladu s tradicionalno logiko, opravljajo ženske.
»Če varčujemo z ležalnimi dnevi v bolnicah, to predpostavlja, da so doma ženske, ki bodo to delo oddelale. Tudi skrb za obnemogle starejše je skoraj povsem podružinjena in bremeni predvsem ženske, ki nato poleg svojega poklica, opravljajo še dvojno delo doma – skrb za lastno gospodinjstvo, svoje otroke in skrb za obnemogle starejše družinske člane.«
Velik problem, ki prispeva k revščini starejših žensk, predstavljajo tudi podcenjeni, slabo plačani feminizirani poklici. Na žalost je veliko teh poklicev v sistemu javnih služb; medicinsko osebje, vzgojiteljice, pomočnice vzgojiteljic, učiteljice. Kot pravi Martina Vuk iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gre za poklice, ki so izrednega pomena tako za dobrobit družbe kot za preprečevanje revščine. Kot pomembno strategijo za izboljšanje statusa feminiziranih poklicev, izpostavlja razbijanje stereotipov.
»Poklici, ki imajo v svojem načelu dela, skrb ali vzgojo, nimajo nikakršne zveze z domnevnimi ženskimi lastnostmi in absolutno ne pritičejo bolje ženskam. Oba spola, tako ženske kot moški so lahko dobri vzgojitelji, učitelji ali negovalno osebje v bolnišnicah, domovih za ostarele. Enako dobro kot so lahko ženske direktorice bolnic, ravnateljice in menedžerke pomembnih, velikih podjetij.«
Kot poudarja mag. Martina Trbanc iz Inštituta za socialno varstvo, je tudi potek poklicnih karier žensk tesno povezan z nevidnim in neplačanim skrbstvenim delom.
»Tudi karierne strategije žensk se odzivajo na skrbstveno delo. Ker ženske vedo kako so obremenjene z delom doma, sprejemajo nižja delovna mesta, se zadovoljujejo s slabše plačanimi službami, se odločajo za to, da ne napredujejo itd.«
Dodajmo še, da po podatki mednarodnih raziskav, neplačano skrbstveno delo bistveno vpliva na BDP, zato bi moralo biti ovrednoteno, ustrezno integrirano v ekonomijo in zato bi se nenazadnje moralo odražati tudi v pokojninskem sistemu.
