Kako bo spor med Trumpom in Bannonom vplival na ameriško politko

Prejšnji teden je na ameriški notranje-politični sceni dodobra zavrelo; novinar Michael Wolff je namreč – ne sicer brez zapletov in groženj Trumpovih odvetnikov – izdal knjigo Fire and Fury, se pravi Ogenj in bes, v kateri popisuje zakulisno dogajanje v Beli hiši v zadnjem letu dni. Wolff v knjigi postreže s kopico sočnih in nesramnih podrobnosti o predsedniku in njegovi družini, a to slej ko prej ni pravi razlog, zakaj je Trumpova administracija zdaj na nogah. Veliko bolj problematični sta dve drugi zadevi, obe povezani s predsednikovim nekdanjim tesnim sodelavcem, glavnim političnim svetovalcem in ideologom, Stevom Bannonom. Ta je, po eni strani, Wolffu povedal, da verjame, da je precejšnja verjetnost, da bi Trumpa njegov kabinet lahko predčasno odstavil zaradi mentalne nesposobnosti, no, po drugi plati pa je Bannon – in to je bila bržčas še bolj eksplozivna izjava – sestanek Trumpovega starejšega sina, Dona juniorja, Trumpovega zeta, Jareda Kushnerja, in tedanjega vodja Trumpove kampanje, Paula Manaforta z rusko odvetnico Veselickajo označil za izdajalsko, zarotniško povezovanje s Kremljem in izrazil trdno prepričanje, da je predsednik za sestanek vedel.

Vse te izjave so pripeljale do zelo javnega razdora med Trumpom in Bannonom, spričo česar se mnogi opazovalci in komentatorji zdaj sprašujejo, kaj to pomeni za ideološko usmeritev republikanske stranke in za izid novembrskih volitev, ko bodo Američani izvolili celoten spodnji dom parlamenta in tretjino senatorjev. Bodo pod vtisom kaosa v vladajoči stranki volivci nagradili opozicijske demokrate? No, po drugi plati pa se številni sprašujejo, ali bo nemara Trump negotovost svojega notranje-političnega položaja zdaj skušal prikriti s stopnjevanjem kake izmed zunanje-političnih konfliktnih oziroma kriznih situacij? Tu je Iran, tu je Severna Koreja, tu sta še vedno tudi Sirija in Irak … Negotovosti je, skratka, veliko. Kaj spor med Trumpom in Bannonom pomeni za notranjo in zunanjo politiko Združenih držav smo skušali preveriti tudi v današnjem Studiu ob 17ih. Pri tem so nam bili v pomoč naši gostje: politolog dr. Marko Lovec, obramboslovec dr. Uroš Svete – oba tudi predavatelja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede – ter dr. Janez Markeš, komentator časopisne hiše Delo.

Med številnimi zanimivimi uvidi naših sogovornikov velja posebej izpostaviti misel Marka Lovca, da Trump – natanko tak, kakršen je, kaotičen in obremenjen s šetvilnimi aferami – pravzaprav ustreza obema strankama, to je celotnemu ameriškemu političnemu establišmentu. Zakaj je tako, boste izvedeli, če poslušate tokratni Studio ob 17ih.

 

Goran Dekleva