Lanski januar je bil najhladnejši januar v zadnjih tridesetih letih, letošnji bo, kot kaže, nadpovprečno topel. Vreme je, tako se vsaj zdi, vse pogosteje nenavadno. V nekoč povsem nevtralne pogovore o vremenu tako že skorajda redno prikrade ugotovitev, da je vreme čudno, nenavadno ali da je z njim nekaj narobe. Koliko gre tu zgolj za naš občutek in posledico večje obveščenosti o dogajanju na drugih koncih sveta, koliko pa se v njem že zrcalijo podnebne spremembe, smo preverjali v Studiu ob 17ih. Gosti so bili meteorolog Brane Gregorčič in hidrolog Janez Polajnar z Agencije za okolje, klimatologinja prof. Lučka Kajfež Bogataj in meteorologinja prof. Nedjeljka Žagar s Fakultete za matematiko in fiziko. Oddajo je pripravila Nina Slaček.
Foto: Tom Gill/Flickr
Na eni strani pomladne temperature, drugod arktični mraz
Lanski januar je bil najhladnejši januar v zadnjih tridesetih letih, letošnji bo, kot kaže, nadpovprečno topel. Nenavadno vreme postaja stalnica. Če imamo te dni pri nas pomladne temperature, je vzhod Združenih držav Amerike vklenjen v najdaljše obdobje arktičnega mraza, v Avstraliji pa se zaradi vročine topi asfalt. Lani je gmotna škoda zaradi vremenskih ujm dosegla zgodovinski vrh. Vremenski rekordi trajajo leto ali dve in že jih nadomestijo novi temperaturni in padavinski ekstremi. Zakaj je vreme po vsem svetu tako eksotično?
Isti ciklon, ki je poskrbel za nadpovprečno tople, skoraj pomladne temperature pri nas, je v Saharo prinesel sneg, je izpostavil Brane Gregorčič.
Če so bili še nedavno strokovnjaki še zadržani pri povezovanju konkretnih vremenskih anomalij z vse bolj segretim ozračjem, se to zdaj spreminja.
Študije kažejo, da so zaradi hitrejšega segrevanja predvsem Arktičnega območja stalni zahodni vetrovi oslabeli. Posledica tega so tudi daljša obdobja bolj ekstremnega vremena, je povedala prof. Nedjeljka Žagar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Spreminjajo se tudi dolgoročni trendi. Zime, kakršna je letošnja, bodo pri nas vse pogostejše. Vse več padavin lahko pričakujemo predvsem v jesenskih in zimskih mesecih, sušna obdobja pa se bodo podaljševala.
Poletja so v Sloveniji in v Evropi so vse toplejša, izhlapevanje je zato močneješe in vode za rast rastlin bo hitro zmanjkalo, je poudarila prof. Lučka Kajfež Bogataj.
Na vodno bogastvo smo v Sloveniji precej ponosni, razen ko nastopijo poplave. Te so vse pogostejše, voda pa ima vse manj prostora, kamor se lahko brez škode razlije, saj smo pozidali številna poplavna območja.
Razmišljanje, da moramo vodo ob poplavah čim hitreje spravit na Hrvaško ali v Jadransko morej, ni najboljša. Vodo moramo zadržati v Sloveniji, pa opozarja hidrolog Janez Polajnar.
Dejstvo je, da bomo to vodo še kako potrebovali. Ekstremo vreme bo brez dvoma iz leta v leto vse bolj pogost gost.
