Z rojaki v sosednjih državah o napetih odnosih med Slovenijo in Hrvaško, športu in umetnosti, ki povezuje, ohranjanju tradicije ljudskih pesmi in letošnjih načrtih
V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Predstavnica slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, pobudnica pouka slovenščine na tamkajšnjih osnovnih šolah. Zanimanje za učenje slovenščine je bilo v zadnjih letih veliko, tako da pouk ob pomoči učiteljic iz Slovenije poteka na kar 13 osnovnih šolah v Varaždinski županiji, na gimnaziji pa se 50 dijakov slovenski jezik uči v okviru hrvaškega izobraževalnega sistema.
Pouk slovenskega jezika poteka tudi v Medžimurski županiji, kjer pa, ugotavlja Barbara Antolić Vupora, na prijave vplivajo tudi nerešeni odnosi med obema državama, saj na nekaterih šolah zanimanja za učenje slovenščine ni več, na drugih pa je veliko.
“Nenavadno je, da ne eni od šol ni nobene prijave, čeprav je bil po prejšnjih anketah velik interes.”
Drugače je v Istri. Predsednica Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Danica Avbelj pravi, da sta prepletanje narodnostnih korenin in večkulturnost, ki bogati življenje, v Pulju nekaj običajnega.
“Vsi živimo na enem prostoru in neumno, smešno bi bilo, da bi se gledali grdo.”
Tesne vezi pa ohranjajo tudi rojaki iz Pulja in Reke. SKD Istra in Slovenski dom Bazovica sta tako skupaj pripravila razstavo z naslovom “Ritem sprememb” akademske slikarke Julijane Kocanović Grubić. Dolgoletna profesorica na puljski srednji šoli za oblikovanje in na gimnaziji je svoja dela zdaj razstavila pri rojakih na Reki.
Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga »Tito in tovariši«, ki je izšla pri Cankarjevi založbi leta 2011, je uspešnica. Berejo jo po vsej Evropi, v italijanskem, nemškem, francoskem in celo poljskem jeziku, aprila pa jo pričakujejo tudi ameriški bralci. Odzivi so presenetili profesorja Pirjevca, ki – kot je povedal Mirjam Muženič – ne računa, da bo z njo dosegel spravo:
” Ne računam toliko na spravo, temveč na neko pomirjenje, razumevanje naše skupne zgodovine. To knjigo pišem prav v tem smislu. Hočem pokazati, da vse ni bilo črno belo, da so eni in drugi počenjali stvari, ki jih danes obžalujemo, ampak so bili pač vpeti v grozno vojno, ki je bila verjetno najstrašnejša v zgodovini človeštva.”
Na Radišah pri Celovcu smo se pogovarjali z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo. Več sto pesmi z Radiš in okolice dopolnjuje tudi zbirka zgoščenk s temi pesmimi, ki se še vedno prenašajo iz roda v rod, je povedal Nužej Tolmaier, sogovornik Petre Kos Gnamuš v tokratnih Sotočjih.
Pri Zvezi Slovencev na Madžarskem pa letos pripravljajo kar nekaj novosti pripravljajo. Prva letošnja prireditev je bilo predavanje Govorica telesa, med načrti pa je tudi priprava Slovenskih dnevov knjige, na katerih bodo povezali literaturo in filmsko umetnost, pravi sekretarka zveze Biserka Bajzek v pogovoru s Silvo Eöry.
Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
