"Lepših fantov pa res ni, kot so kranjski furmani."
Nad sotočjem Kokre in Save je zraslo jedro mesta Kranj, danes središče Gorenjske, nekoč pa pomembno prometno ali bolje furmansko stičišče. Ni jih bilo malo, tako imenovanih kranjskih furmanov, katerih se drži mit, da so sicer pomagali pri prehodu čez prometni vozel, preostali delavnik pa so preživeli v gostilni, kjer se je dogajalo marsikaj, gostilna je bila med drugim medij za širjenje novic, pa tudi kulturni hram, v katerem se je rado poudarjalo, da »lepših fantov pa res ni, kot so kranjski furmani«. Velja kot pribito za skupino moških pevcev z imenom Kranjski furmani. Deset nasmejanih, možatih obrazov, pokritih s furmanskimi klobuki, deset pokončnih postav, obutih v furmanske škornje. To je zunanjost. Notranjost se razkrije potem, ko se iz grl razlije suvereno pevsko sozvočje in iz glasbil privabijo ubrane melodije. Na prvi pogled je preprosto, v svojem jedru pa tako prvinsko in neposredno, naj bo v grozi, bolečini ali sreči, tako zelo, da zareže v srce. Kranjski furmani so v teh dneh izdali svoj tretji zvočni album, obiskali pa smo jih v dneh ob zimskem sončevem obratu, v času, ko se Kranjski furmani podajo na koledovanje. Kranjske furmane bomo z besedo in pesmijo predstavili v oddaji Slovenska zemlja.
