Svet, ki ga ustvarja umetna inteligenca

Kako se bo v dobrem in slabem svet spremenil zaradi izrednih zmogljivosti nove tehnologije

Vsake toliko se pojavijo nove tehnologije – na primer tisk, parni stroj ali motor z notranji izgorevanjem –, ki zmorejo v temeljih spremeniti svet. V pravkar minulem letu se je na številnih področjih pokazala izredna moč umetne inteligence. Ne le da uspešno razbira naš okus in življenjski slog ter nam nato ponuja, kaj vse bi nemara želeli kupiti, vse učinkoviteje tudi oblikuje naš pogled na svet in, kot vemo vsaj od zadnje ameriške predsedniške kampanje, lahko celo vpliva na izid volitev. Tako niso redke napovedi, da bo prav raba umetne inteligence že v bližnji prihodnosti določila, v kakšnem svetu bomo živeli jutri. Nevarnosti, da utegne biti ta novi svet vse prej kot krasen, ne manjka.

 

Pozna vas bolje, kot se sami

Večinoma nam niti ni prav jasno, kaj pravzaprav je umetna inteligenca. Vsekakor ima nekoliko zlovešče ime in zato v ljudeh zbuja najrazličnejše asociacije. Toda daleč od tega, da bi umetna inteligenca delovala samostojno. V prvi vrsti gre predvsem za orodje, utemeljeno na matematiki in strojnem učenju, s katerim upravljamo ljudje. Drži pa, da številne, izredno zapletene naloge že opravlja bolje od človeka, zaradi česar njenega vpliva na današnjo družbo ne gre podcenjevati. »Danes lahko umetna inteligenca vozi avto, trguje na borzi, nam izbere življenjskega partnerja, poučuje matematiko, svetuje pri nakupih, oblikuje treninge vrhunskih športnikov, samostojno upravlja robote na oddaljenih planetih in bere misli,« povzema nekaj nalog umetne inteligence, ki jim je ta že kos bolje od človeka, prof. dr. Blaž Zupan z ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko, kjer med drugim vodi skupino, ki razvija Orange, široko uporabljan odprtokodni program za podatkovno rudarjenje.

Principi, na katerih temelji umetna inteligenca, so sicer stari več desetletij in več. Kar je dejansko novo in kar daje umetni inteligenci njeno izjemo moč, so današnji zmogljivi računalniki in neskončne množice digitalnih podatkov, ki jih neprestano puščamo za seboj na svojih poteh po digitalnem svetu. Kaj vse naši pametni telefoni sporočajo o nas, o našem gibanju in zanimanjih, pravzaprav ne vemo. Tudi v primeru, ko skrbno na telefonu izključimo vse možnosti sledenja in hranjenja zgodovine, ki nam jih aparat sploh da na izbiro, se s tem digitalnemu nadzoru nismo povsem izognili. Iz sekunde v sekundo tako narašča množica podatkov, ki jih v svojih rokah kopiči le peščica korporacij, kot so Google, Facebook, Amazon in podobne. Na tej podlagi lahko umetna inteligenca razbira nazore in prepričanja vsakega posameznika in nanj vpliva, ne da bi se človek tega sploh zavedal.

 

Umetna inteligenca v službi političnega marketinga

To med drugim pomeni, da sta se tudi pravna država in demokratična ureditev, temeljni moderni instituciji, znašli na izredno majavi podlagi. Slonita namreč na predpostavki, da se ljudje odločajo svobodno in da jim je zato mogoče tudi zaupati določeno odgovornost. Da skratka ogovarjajo za svoja dejanja in da se na volitvah samostojno odločajo. »Vemo, da se umetna inteligenca zlasti intenzivno razvija na področju političnega marketinga. V zadnjem času smo lahko brali, kako so tehnološko podprte agencije pomagale režirati volilno kampanjo, tako da so zmanipulirale razpoloženje volivcev in zagotovile zmago tistemu, ki jih je najel. Vprašanje je, kam nas to vodi, oziroma konkretneje, ali je sploh upravičeno, da še imamo demokracijo in volilno pravico, če svojih volilnih odločitev nismo zmožni svobodno in racionalno nadzorovati in nanje vplivajo zunanji dejavniki.« izpostavlja sociolog doc. dr. Gorazd Kovačič. Dodaja sicer, da so tovrstna tveganja seveda obstajala že prej, da pa se je šele z rabo umetne inteligence začelo jasno kazati, na kako številnih področjih smo načeloma lahko marionete pod vplivom zunanjih sil.

 

Digitalni svet ni nevtralen

Le malo ljudi se namreč zaveda, da Google v prvi vrsti ni brskalnik, kot se nam, običajnim uporabnikom kaže, ampak predvsem zbiralnik informacij o tem, kaj njegove uporabnike zanima. Strani, ki nam jih pokaže, so izbrane na podlagi tega, kdo smo. Kajti Google to, kdo smo in kaj nas zanima, zelo dobro ve, poudarja Blaž Zupan. Prav tako je s pomočjo umetne inteligence zelo preprosto doseči, da zadetki, s katerimi nam Google postreže, prikažejo določeno osebo v nekoliko bolj pozitivni ali pa negativni luči. Če naivno mislimo, da je Google naše nevtralno okno v svet, smo manipulaciji pravzaprav že nasedli.

Zato bi bilo za ohranitev demokratične ureditve koristenje, če bi se pri državljanski vzgoji namesto vrednotam raje posvečali ozadju delovanja ključnih infrastruktur digitaliziranega sveta, meni Gorazd Kovačič. Blaž Zupan pa poudarja, da umetna inteligenca, njeno delovanje in raba le niso tako zapleteni, kot si radi predstavljamo. In tudi v sodobnem svetu je vedenje še vedno močnejše od neznanja.

Za podrobnejša razmišljanja o omenjenih temah, vas vabimo k poslušanju oddaje Intelekta. V njej smo spregovorili tudi o tem, kako utegne umetna inteligenca zdesetkati delovana mesta v storitvenem sektorju in s tem še dodatno okrniti ekonomsko, družbeno in politično moč srednjega razreda v razvitih deželah. Pa tudi o tem, katere vzvode pravzaprav imamo na razpolago, če ne želimo javnega prostora in demokracije kar tako prepustiti na milost in nemilost interesom zasebnih korporacij.