Podnebne spremembe že danes glavni dejavnik za migracije

Podnebni begunci so brez statusa in pravne zaščite

foto: Flickr/UNICEF Ethiopia

Spremembe podnebja, ki se v svetu kažejo v vse pogostejših sušah, poplavah, pomanjkanju vode, ekstremnem vremenu, ženejo vse več ljudi v to, da zapuščajo svoje domove. Takšne selitve so kompleksne in malo raziskane. Stroka vendarle ocenjuje, da je zaradi okoljskih dejavnikov v svetu razseljenih skoraj 50 milijonov ljudi. Do sredine stoletje naj bi se ta številka povečala na 250 milijonov. Podnebne spremembe se skrivajo v ozadju velikega dela ekonomskih in celo vojnih migracij, a so podnebni migranti brez statusa in pravne zaščite. Ženevska konvencija za njih ne velja. Nujno je, da se ta pravna praznina zapolni, poudarja mag. Maša Kovič Dine s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani:

»Predlagamo, da se najprej začne uporabljati definicija okoljsko razseljene osebe in da se na podlagi tega oblikuje dokument, ki bi določil njihov status na mednarodni ravni.«

Sirski begunci = podnebni migranti

Vse bolj jasno postaja, da je denimo sirski konflikt povezan s podnebnimi spremembami.

»Večina klimatologov že sirske begunce označuje za podnebne begunce,«

pravi klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Sirijo so namreč med letoma 2005 in 2010 doletele uničujoče suše. Kmetijska politika se nanje ni pravilno odzvala in ljudje so se bili s podeželja prisiljeni seliti v mesta. Ta so pod težo populacijskega šoka dobesedno kolapsirala. Sledili so politični nemiri in to je olajšalo delo radikalnim skupinam. Suša seveda nikakor ni edini razlog za sirsko vojno, pomeni pa iskro, ki je ob že znanih socialnih, gospodarskih in političnih napetostih lahko povzročila konflikt s katastrofalnimi posledicami.

Vroče točke

Strokovnjaki na podlagi klimatskih modelov lahko predvidijo, katera območja bodo zaradi dviga morske gladine poplavljena, zasoljena ali pa bodo v prihodnosti ostala brez vode. »Če pogledamo kar pas od Tunisa do Pakistana. Čez ves Bližnji vzhod se raztezajo območja, na katerih so suše vse pogostejše. Ne moremo mimo nekaterih otoških in obalnih pasov, kjer se dviguje morska gladina, in ne smemo pozabiti niti na Latinsko Ameriko,« našteva Lučka Kajfež Bogataj. Tudi stara celina ni odporna proti spremembam podnebja: »Posamezna žarišča se, sicer v manjšem obsegu v jugovzhodni Evropi, ki je pretežno kmetijska, kažejo že danes,« poudarja agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Španija se v svojem osrednjem delu spreminja v puščavo. Dr. Andreja Sušnik ob tem poudarja, da bo v prihodnje potrebne več politične volje, da bodo prebivalci odpornejši proti tveganju, ki je povezano s podnebnimi spremembami. Tudi to bo namreč ublažilo morebitno povečanje migracij.

Pred nami je nova smer razvoja

Človeška vrsta je sicer rastla s podnebnimi spremembami, ki pa so bile v preteklosti morda manj izrazite kot danes. Kot še pravi prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, smo bili nekoč vsi podnebni begunci. Manca Šetinc Vernik iz društva Humanitas pa opozarja, da moramo danes vsi skupaj prevzeti zgodovinsko odgovornost: »Države globalnega severa so samo v zadnjih 100 letih v ozračje izpustile toliko toplogrednih plinov, da so že zapolnile celotno tako imenovano »ogljično kvoto« za naslednje generacije. Živimo na način, kot da imamo še tri planete«. V društvu Humanitas zavzemajo za enak svet za vse ljudi. Skušajo osvetliti svetovno državljanstvo, saj smo vsi pripadniki iste, človeške rase. To je še posebno pomembno pri izzivih, ki so pred nami: »Podnebne spremembe ogrožajo obstoj človeške vrste,« še poudarja Manca Šetinc Vernik.