V svetu se vsakodnevno kar milijarda ljudi bori z lakoto, zato je skrb za zagotavljanje zadostnih količin hrane globalni cilj, hkrati pa se v vsakdanjem življenju vse pogosteje srečujemo tudi z velikimi količinami zavržene hrane. Vsakdo lahko že v domačem okolju prispeva svoj korak k zmanjševanju količin zavržene hrane – z zamrzovanjem, shranjevanjem ali predelavo uporabnih ostankov hrane, pravočasno uporabo ter načrtovanjem obrokov. Tako bo količina zavržene hrane manjša, hkrati pa se tako ohranjajo tudi naravni viri, ki so ključni za trajnostni razvoj planeta. Kako za to, da bi bilo zavržene hrane čim manj, borijo v Žalcu, bodo s svojimi sogovoriki več povedali mladi novinarji s I. Osnovne šole Žalec.
Kam z ostanki hrane?
V svetu se vsakodnevno kar milijarda ljudi bori z lakoto, zato je skrb za zagotavljanje zadostnih količin hrane globalni cilj, hkrati pa se v vsakdanjem življenju vse pogosteje srečujemo tudi z velikimi količinami zavržene hrane.
Kako za to, da bi bilo zavržene hrane čim manj, borijo v Žalcu, so s svojimi sogovoriki več povedali mladi novinarji s I. Osnovne šole Žalec – Nuša, Zoja, Valentina, Pija, Naja, Timotej, Sandra, Ajda, Kristjan in Nejc. Pred mikrofon so najprej povabili odrasle, ki so povedali, kaj sami naredijo s hrano, ki ostane doma.
Da zavržena hrana vpliva tudi na naše okolje in da moramo zanj lepo skrbeti, se zavedajo že najmlajši.
Zavržena hrana
Vsakdo lahko že v domačem okolju prispeva svoj korak k zmanjševanju količin zavržene hrane – z zamrzovanjem, shranjevanjem ali predelavo uporabnih ostankov hrane, pravočasno uporabo ter načrtovanjem obrokov. Tako bo količina zavržene hrane manjša, hkrati pa se tako ohranjajo tudi naravni viri, ki so ključni za trajnostni razvoj planeta. Vas zanima, koliko kilogramov hrane vsak dan roma v smeti v šolski kuhinji?
Učenci so kar izbirčni, vsak dan ostane med 30 in 60 kg zavržene hrane, odvisno od jedilnika.
Recikliranje hrane
Kako pa lahko hrano recikliramo? O tem sta več povedali učiteljica Anita Dušak in učenka Eva Justinek.
Iz palačink, ki nam ostanejo, lahko naredimo skutine palačinke, tako da palačinke namažemo z nadevom iz skute, jajc in kisle smetane ter spečemo v pečici. Iz govedine, ki ostane pri kosilu, lahko naredimo solato, tako da dodamo svežo zelenjavo. Iz ostalega pire krompirja pa lahko naredimo krompirjeve svaljke, tako da dodamo jajce in moko in iz tega oblikujemo svaljke, ki jih lahko skuhamo ali ocvremo.
Eko šola in zdrava šola
I. Osnovna šola Žalec je pridobila tudi naziv eko šola in zdrava šola. Kaj to pomeni, sta razložili učiteljici Alenka Žnidar in Darja Balant.
