Po 1. seji sveta vlade za Slovence v zamejstvu, z dr. Barbaro Riman o položaju Slovencev na Hrvaškem, z Bernardom Sadovnikom o razmerah v Avstriji, z Vesno Guštin o prehranjevalnih navadah tržaškega podeželja, z Jelko Pšajd pa o smrtnih šegah v Pomurju in Porabju

Skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu je neločljiv del slovenske zunanje politike in strategije vlade, je na 1. seji novoimenovanega  sveta vlade za Slovence v zamejstvu zagotovil premier Miro Cerar. Kaj pa vladi sporočajo Slovenci iz sosednjih držav?  Odgovore  lahko slišite v tokratni oddaji.

Če so lahko rojaki iz Italije, Avstrije in z Madžarske zadovoljni zaradi vse boljših razmer v državah, kjer živijo, to ne velja za Slovence na Hrvaškem. Doktorica Barbara Riman z Reke, nova članica sveta vlade za Slovence v zamejstvu, je pesimistična. Nerešeni odnosi med državama se odražajo tudi pri položaju slovenske manjšine, obeti za prihodnost pa niso spodbudni.

Vodji sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Bernardu Sadovniku se izteka mandat na mestu predsedujočega sosvetu. Izkazal se je velik pomen sodelovanja vseh manjšinskih sosvetov v Avstriji, pravi, med ključnimi izzivi pa so prihajajoče deželno zborske volitve spomladi prihodnje leto.

Gostimo nominiranko za literarno nagradi Mira Vesno Guštin, avtorico knjižne uspešnice »Je več dnevou ku klobas« o prehranjevalnih navadah, običajih in receptih tržaškega podeželja. Etnološko – kuharska knjiga je prvič izšla pred 20 leti, letos pa dočakala že sedmi ponatis.

Etnologinja Jelka Pšajd pa je raziskovala smrtne šege in pogrebne prakse v Pomurju in Porabju. Zanimivi epitafi na nagrobnikih v domačem narečju pripovedujejo življenjske zgodbe ljudi in so pomembna kulturna dediščina, opozarja kustosinja Pomurskega muzeja, sogovornica v tokratnih Sotočjih.

 

Prvi