Z Nikolajem Grilcem o njegovem najnovejšem glasbeno - literarnem projektu Temper. Kdaj bo Narodni dom v Trstu spet slovenski? Skrb za slovenska narečja v Videmski pokrajini. Uspešno delovanje vzorčne kmetije v Porabju in alpinistične vezi med Slovenci in Hrvati.

V tokratni oddaji med drugim gostimo koroškega Slovenca mlajše generacije, ki že 11 let živi in ustvarja na Dunaju, tako s skupino Roy de Roy kot samostojno. Pred kratkim je izdal drugi samostojni album z naslovom Temper in knjigo – gledališko dramo z naslovom “Die Stadt, die uns das Feuer nahm” (Mesto, ki nam je vzelo ogenj).

Gre za glasbeno – literarni projekt, ki pripoveduje o mestu, v katerem se je zgodil puč, ljudje pa ne vedo, kaj to dejansko pomeni.  O  najnovejšem projektu, glasbeni karieri, slovenskem in nemškem jeziku, v katerem ne more peti, z lahkoto pa, kot je ugotovil, piše, ter o koncertih Nikolaj Grilc oziroma Nikolaj Efendi  pripoveduje v tokratni oddaji.

Ustavimo se v Rimu, kjer se je državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Iztok Mirošič z italijanskim kolegom Vincenzom Amendolo med drugim pogovarjal tudi o vračilu Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini. Vrnitev naj bi bila končana do konca 2020, ko bo minilo 100 let od požiga tega simbola slovenske narodne skupnosti v Italiji.

Med Slovenci v sosednjih državah je vedno aktualna skrb za materni jezik in njegova narečja. Rojaki iz Videmske pokrajine ugotavljajo, da se je njihov položaj izboljšal, toda dežela bi lahko, pravijo, naredila več prav na področju jezika.

Kmetijski minister Dejan Židan in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc sta v 1.12. 2017 obiskala Porabje in se med drugim na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku seznanila z delom Razvojne agencije Slovenska krajina. Minister Židan je bil z videnim in slišanim zadovoljen. Projekt, namenjen  krepitvi slovenske narodne skupnosti, spodbujanju razvoja podeželja in turističnemu razvoju, daje dobre rezultate in je vzor za postavitev slovenske vzorčne kmetije tudi v Gorskem kotarju.  Turistični del kmetije odlično posluje, pravi direktorica razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač, saj so v poletni sezoni vse kapacitete zasedene, največ gostov pa je Madžarov, ki v povprečju ostanejo 3, 4 dni.

Pridružimo se tudi rojakom v Zagrebu na njihovem tradicionalnem, vedno dobro obiskanem, alpinističnem večeru. Gre za sodelovanje slovenske in hrvaške alpinistične zveze, ki ju je združil prostor slovenske manjšine v Zagrebu. Dvorana Slovenskega doma je bila nabito polna tudi 30.11.2017, ko je v Zagrebu gostoval predstavnik nove generacije slovenskih alpinistov Luka Kranjc. Alpinist, ki odlično sodeluje s hrvaškimi kolegi.

Prvi