Brez zdravil nad sladkorno bolezen

Študija: bolniki dosežejo izboljšanje s strogo dieto in zdravim življenjskim slogom

Sladkorna bolezen močno bremeni bolnika in njegove bližnje. Pogled v medicinski leksikon ne obeta nič dobrega – diabetes lahko povzroči slepoto, odpoved ledvic, bolezni srca in ožilja, debelost, invalidnost, smrt.

foto: T Sheppard/ Flickr, cc

Leta sladke in mastne hrane ter nezdravo življenje pogosto vodijo v sladkorno bolezen. Zdravniki jo letno na novo odkrijejo pri kar 11.000 prebivalkah in prebivalcih Slovenije. Posledice sladkorne bolezni so lahko zelo hude, zato je ob diagnozi nujna sprememba življenjskega sloga. Ves trud se splača – opozarja doc. dr. Andraž Stožer z Medicinske fakultete v Mariboru – saj študije potrjujejo, da lahko stroga dieta obrne tok sladkorne bolezni.

Raven sladkorja v krvi se ves čas spreminja, vendar pa ne sme preseči nekaterih mejnih vrednosti. Kadar je koncentracija sladkorja na tešče 7 milimolov na liter krvi ali višja, po obroku pa nad 11, lahko že postavimo diagnozo: sladkorna bolezen.

Sladkorna bolezen je povezana z delovanjem trebušne slinavke in hormona inzulina, ki uravnava koncentracijo sladkorja v krvi. Inzulin deluje na jetra, skeletne mišice in na maščobno tkivo ter tako uravnava presnovo sladkorjev, maščob in proteinov. Izloča ga le manjši del trebušne slinavke – to so – morda se še spomnite iz pouka biologije – posebne beta celice Langerhansovih otočkov. Dr. Stožer je s kolegi razvil postopek, s pomočjo katerega preučujejo delovanje trebušne slinavke pri miškah.

V Sloveniji živi več kot 135.000 bolnikov s sladkorno boleznijo. Med njimi jih ima velika večina sladkorno bolezen tipa dve, ki je v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga.