Ob začetku krščanstva med Slovenci se je med evropskimi samostani razširila navada, da so se med seboj povezovali v molitvi, in to zapisovali v bratovščinsko knjigo. Podobno so imena romarjev zapisovali v evangeliarije, imena umrlih pa v nekrologije. Imena slovenskih in slovanskih romarjev v letih od 784 do 907 so vpisana v bratovščinsko knjigo samostana svetega Petra v Salzburgu, na primer: Lepa, Vítigoj, Tihomir, Pribíla, Mírica, Radovín, Dobrožín in Ljubostún. Zaradi starosti so takšni seznami v bratovščinskih knjigah dragocen vir za študij imen, naseljevanja in vpliva verskih središč.
—–
Slikar FRIDERIK BELJAŠKI, tudi Fridericus de Villaco ali Friedrich von Villach je izpričan med leti 1415 in 1452. V Beljaku je imel slikarsko delavnico, naslikal je freske v Spodnjih Borovljah in v Millstattu, pripisujejo pa mu še nekatere druge. Friderikovo slikarstvo izvira iz praškega, dunajskega in južnotirolskega kroga v začetku 15. stoletja, iz njegove delavnice pa izhajata dve veji poznogotskega slikarstva, koroška s slikarjem Tomažem Beljaškim na čelu, in ljubljanska, katere začetnik je bil Friderikov sin Janez Ljubljanski.
——
Vojskovodja JAN VITOVEC je domnevno izviral iz revne češke viteške družine. Kot najemnik je poveljeval celjski vojski in odigral odločilno vlogo v vojni med Celjskimi grofi in Habsburžani v letih od 1439 do 43 ter nato v bojih Celjskih na Ogrskem in Hrvaškem. V naslednjih letih je sodeloval v spopadih med Matijo Korvinom in Friderikom III. za ogrsko krono. Za plačilo je dobil več gradov in posesti. V slovenskem ljudskem pesništvu se je Vitovec verjetno ohranil kot Pegam v pesmi o Pegamu in Lambergarju. Rojstni datum vojskovodje Jana Vitovca ni znan, umrl pa je leta 1468 na Hrvaškem.
—–
Zdravnik JERNEJ SCHOBER se je rodil v prvi polovici 16. stoletja. Deželni stanovi na Kranjskem so mu podelili štipendijo za študij medicine v Ingolstadtu. Kot deželni fizik v Novem mestu je leta 1598 v nemščini spisal “Navodilo ter prvi in potrebni poduk, kako naj se lekarnar vede, kaj naj stori in kaj naj opusti”. To pisanje je najstarejša listina o dolžnostih lekarnarjev in zdravnikov na Kranjskem.
—–
Pisatelj in publicist ANTON TERBOVEC se je rodil na današnji dan leta 1882 v Žirovnici pri Sevnici. Kmalu se je odselil v Ameriko in se preživljal kot tovarniški delavec, vrtnar in rudar. Vrsto let je tudi krošnjaril po Združenih državah Amerike in publicistu Juriju Matêju Trunku pomagal zbirati fotografsko gradivo za knjigo o slovenskem izseljenstvu “Amerika in Amerikanci”, ki je izšla leta 1912. Bil je član Slovenske podporne jednote, nekaj let tudi predsednik njenega glavnega nadzornega odbora in glavni blagajnik ter član direktorija Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Potopisne, avtobiografske in spominske pripovedi je Anton Terbovec objavljal v slovenskih časopisih in revijah v Združenih državah Amerike, pisal pa je tudi kratke ljubezenske zgodbe in črtice za otroke.

Pavle Jakopič