Ko te tujina občuduje in domovina zavrača
Peter Fister, doktor arhitekturnih znanosti, se je rodil leta 1940 v Celju. Njegova znanstvenoraziskovalna pot je izjemno zanimiva in bogata. V Sloveniji je uvedel metodologijo interdisciplinarnega načrtovanja revitalizacije arhitekturne dediščine, razvil je mednarodno primerljivo metodo dokumentiranja arhitekturnih spomenikov, ki so jo sprejeli tudi kot posebno dokumentacijo za potrebe Unescovega seznama svetovne kulturne dediščine. Vodil je izdelavo načrtov varstva in prenove več kot 40-ih spomeniško zaščitenih mestnih in vaških jeder v Sloveniji in po Evropi. Na Fakulteti za arhitekturo je ustanovil osnovni arhiv dokumentacije arhitekturne dediščine Slovenije, ki zajema 4.500 naselij in 35.000 stavb v Sloveniji in je zdaj v celoti prenesen v Državni arhiv Slovenije pod naslovom Korpus slovenske arhitekture. Veliko zanimanje pa je vzbudila ena izmed njegovih knjig: Arhitektura slovenskih protiturških taborov. Dr. Peter Fister je gost oddaje Razkošje v glavi.
Razprava, mednarodna konferenca Alpe-Jadran.
foto: Arhiv Peter Fister.
dr. Peter Fister je 1964 diplomiral na Oddelku za arhitekturo FAGG, Univerze v Ljubljani. Leta 1974 promoviran za doktorja arhitekturnih znanosti na Univerzi v Ljubljani.
V letih 1966/67 sodeloval kot raziskovalec na École française d˙Athènes (publ.: Délos, E. de Boccard, Paris 1970). 1971 in 1972 je opravil magistrski študij konzervatorstva (ICCROM, Rim, Italija). Med leti 1966 in 1974 je delal kot arhitekt-konzervator na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj. Od 1974 dalje je predavatelj na Fakulteti za arhitekturo UL za področji Zgodovine arhitekture in Varstvo arhitekturne dediščine. Občasno predava na različnih mednarodnih univerzah (Avstrija, Italija, Hrvaška itd.) in na Filozofski fakulteti, Biotehnični fakulteti UL ter na ALU Oddelku za restavratorstvo.
Poleg članstev v različnih državnih strokovnih komisijah in odborih je 1978 postal član UNESCO Professional Scheme, 1986 član UNESCOve komisije za vzgojo arhitektov-konzervatorjev, 1993 in 1994 član Komisije za varstvo spomenikov pri Svetu Evrope, od 1998 do 2002 nacionalni koordinator za področji arhitekture in urbanizma pri Ministrstvu za znanost, ter član sveta Urada za varstvo kulturne dediščine pri Ministrtsvu za kulturo RS. Od 1998 do 2002 je bil prorektor Univerze v Ljubljani.
Med drugimi priznanji je bil 1990 odlikovan z Redom dela z zlatim vencem Slovenije, Radovljica pa mu je 1973 podelila posebno priznanje za ustvarjalno strokovno delo na spomeniškem varstvu. 2007 je prejel Steletovo nagrado za življenjsko delo na področju varstva kulturne dediščine in 2009 mu je podelila naziv »zaslužni profesor« Univerza v Ljubljani.
Organiziral in izvedel je dokumentiranje in prenovitvene načrte za ogroženo kulturno dediščino po potresih 1974 (Kozjansko), 1976 in 1998 (Tolminsko in Breginjski kot) ter 1979 (Črnogorsko primorje, kjer je bilo področje Kotorskega zaliva na tej osnovi sprejeto v seznam UNESCOve dediščine).
Na Fakulteti za arhitekturo je ustanovil osnovni arhiv dokumentacije arhitekturne dediščine Slovenije (4.500 naselij in 35.000 stavb v Sloveniji), ki je sedaj v celoti prenešen v Državni arhiv Slovenije pod naslovom Korpus slovenske arhitekture. Na tej osnovi je s sodelavci pripravil in objavil posebne prostorske študije (Arhitekturne krajine in regije Slovenije ter Glosar arhitekturne tipologije Slovenije, MOP 1992; Celostno varstvo stavbnih in naselbinskih vrednot v prostorskem razvoju RS, MOP+FA, Ljubljana 2001), ki so bile vključene kot osnovni usmerjevalci bodočega prostorskega razvoja Slovenije (Strategija prostorskega razvoja Slovenije, MOPE, Ljubljana 2004). Od 2002 do 2005 je bil koordinator širokega mednarodnega raziskovalnega programa Re Urban Mobil v okviru 5. evropskega programa za področje arhitekture in urbanizma v reurbanizaciji mestnih jeder in ohranitvi njihove kulturne dediščine.
Njegova bibliografija (BBUL 1976, 1987, 1996, COBISS...) obsega preko 650 naslovov, med njimi 32 monografskih publikacij (Obnova in varstvo arhitekturne dediščine- PK 1979, Arhitektura slovenskih protiturških taborov- SM 1975, Umetnost stavbarstva na Slovenskem- CZ 1986, Erlebte Achitektur in Südkärnten MZ/HV 1991, Reurbanisation of architecture and urban structures – planning methodology-UL FA 2007 itd.), preko 250 znanstvenih člankov, 25 monografsko obdelanih raziskovalnih projektov, večje število referatov in predavanj z domačih in mednarodnih strokovnih ali znanstvenih kongresov, strokovnih prispevkov itd. Pretežni del bibliografije obravnava področje varstva kulturne dediščine, zgodovine arhitekture, teorije arhitekturne stroke in specifičnih oblik urbanističnega načrtovanja. Svoje znanstvene in strokovne dosežke ter slikarska dela je predstavil v Sloveniji in Avstriji v 15 samostojnih razstavah. Objavlja doma in v tujini ter sodeluje v znanstvenih raziskavah in projektih doma in v tujini.
