Pri psihiatru 3.8 – Prjatu prav, da bi skupej pobegnila od doma

Premiera igrane nanizanke

Alojz Svete v vlogi Psihiatra med snemanjem

foto: Aleš Ogrin

Do konca decembra se v torkovem terminu radijske igre na Prvem družimo s primeri našega radijskega Psihiatra. Po dveh uspešnih serijah igrano-kontaktne nanizanke Pri psihiatru, nastali po predlogah Mateje Perpar in v režiji Klemna Markovčiča, se v tretji ediciji spopadamo z najstniškimi izzivi odraščanja in vzpostavljamo svojevrstni generacijski most med različnim poslušalstvom Radia Slovenija.

Ponujamo namreč v razmislek temeljne zagate in izzive odraščanja, s katerimi smo se vsi srečali, a nam je bilo takrat, ko so se nam dogajali, težko govoriti o njih. Zdi pa se, da je prav radio dovolj intimen medij, da nam lahko zašepeta tudi kakšen odgovor, še preden bi zanj zastavili vprašanje.

Preko Facebook strani Radijska igra pa odpiramo možno polje za komentarje poslušalcev med eno in drugo epizodo.

V osišču zgodbe je stiska najstnika ob koncu srednje šole. Znajde se v primežu neodzivnih in hladnih staršev na eni strani in družbenih pričakovanjih na drugi. Kljub tesnemu prijatelju, kot edinemu pravemu zavezniku, se pobeg od vsesplošnega nerazumevanja mladega človeka kaže kot edina možna rešitev. Ali pač ne. Tovrstne stiske pa so kljub vsemu v času odraščanja še vedno prepogoste. Zdi se, kot, da jih odrasli, kljub večji življenjski zrelosti ne znajo ali celo nočejo zaznati in prvi vzpostaviti dialoga z mladim človekom. Ta se namreč še ne zna orientirati, problemi pa so zanj vedno večji, kot v resnici so.

Avtorica Mateja Perpar
Režiser Klemen Markovčič
Tonski mojster Nejc Zupančič
Avtor izvirne glasbe Gregor Strniša
Lektor Martin Vrtačnik

Prijatelj Petja Labović
Sin Blaž Dolenc
Mama Barbara Cerar
Oče Rok Vihar
Psihiater Alojz Svete

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih radia Slovenija junija, septembra in oktobra 2016

Rubrika ZUNANJE UHO

Recenzija 8. epizode v 3. sezoni igrane radijske nanizanke Pri psihiatru 3.8: Prjatu prav, da bi skupej pobegnila od doma

UROŠ SMASEK

Pohvalno se nove, sveže avtorske zamisli, ki so zelo prijetno presenečale že v prejšnji epizodi aktualne 3. sezone igrane radijske nanizanke Pri psihiatru, še kar naprej kopičijo tudi v tokratni 8. kratki epizodi (od skupno 12) Prjatu prav, da bi skupej pobegnila od doma. Naslov se ne nanaša na predvidljivo najstniško uporništvo do staršev, temveč že v osnovi resnejšo problematiko, kjer je na podlagi težav enega glavnih likov z disleksijo očiten njegov klic na pomoč predvsem najboljšemu prijatelju in tudi na videz indiferentnima staršema in je občutiti celo nastavke vprašanja pravega (načina) šolanja in že njegovega izbora.
Izhajajoč iz problematike, kjer neodzivni starši in odrasli (kot da) ne zaznavajo tovrstnih stisk mladih, je novost epizode tudi v tem, da celo bolj optimistična od vsakokrat dveh možnih rešitev situacije deluje skoraj samo pogojno optimistično. V središču je srednješolec, ki ima v šoli same težave, posebej z jeziki, medtem ko vse mogoče zmore z rokami in je tudi nadvse empatičen, a v »konkurenci« z mlajšo sestro odličnjakinjo ni deležen posluha pri uspešnih, preokupiranih starših, zaradi česar je odločen oditi v svet, po možnosti z najboljšim prijateljem, sošolcem.
Sveže se epizoda začne z njunim domiselno prostorsko-zvočnim telefonskim pogovorom, pri čemer je prijatelj v ospredju (tukaj), saj zatem tudi nagovarja (dopisno) psihiatra v prid srednješolca (kako mu pomagati …), ki je v ozadju (na drugem koncu telefonske linije), s tem da bi lahko bil zvočno malce glasneje predvajan. V odgovoru psihiater (diplomatski Alojz Svete) presenetljivo ni ravno naklonjen večinoma uniformnemu načinu poučevanja, ki zahteva predvsem veliko pomnjenja in dopušča le malo dvoma v uporabnost tako pridobljenega znanja. Aktualno pa opozori tudi pred potovanjem na lastno pest v tujino že zaradi številnih migrantov, kar bi ubežnikoma lahko povzročilo neprijetnosti.
Od dveh možnih rešitev prva, manj optimistična, izpostavi srednješolčevo odločenost za odhod, druga pa prijateljevo razkritje situacije njegovima staršema, čemur bo sledil temeljit družinski pogovor – ob čaju. Igralska zasedba pa je izvrstno življenjska: Petja Labović kot zaskrbljen, (samo)izprašujoč prijatelj, Blaž Dolenc kot izjemno prepričljiv, obenem razočarano vdan in vztrajno za odhod odločen srednješolec; Barbara Cerar in Rok Vihar pa kot na videz hladna starša, ki se zganeta šele, tik preden bi bilo prepozno.