Nevrologi o Parkinsonovi bolezni

Nove terapevtske metode povrnejo samostojnost in neodvisnost

Od prvega opisa Parkinsonove bolezni letos mineva 200 let. Leta 1817 jo je v svojem eseju prvič podrobneje predstavil angleški zdravnik James Parkinson.

foto: Timothy K Hamilton

Parkinsonova bolezen je nevrološko obolenje, ki se po navadi začne po petdesetem  letu starosti. Čeprav zdravila, ki bi Parkinsonovo bolezen ustavilo in pozdravilo, še ne poznamo, pa v boju z njo vseeno nismo povsem nemočni. S sodobnimi metodami zdravljenja namreč lahko ublažimo najpogostejše težave ter bolnicam in bolnikom omogočimo bolj samostojno in neodvisno življenje.

Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji približno 7000 bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, po svetu pa več kot šest milijonov.

“Imam pacientko, ki je stara 74 let in se s Parkinsonovo boleznijo spopada zadnjih devet let. Pri njej zdravljenje s tabletami po šestih letih ni bilo več učinkovito. Dokler so zdravila delovala, je lahko vse opravljala samostojno in ni imela bolezenskih težav. Ko pa so tablete popustile, ko je – kot rečemo zdravniki – šla v izklop, pa ni mogla več niti vstati niti hoditi. Pri dnevnih opravilih je bila kar štirideset, celo petdeset odstotkov časa popolnoma odvisna od tuje pomoči.” Dr. Pablo Mir iz Seville pojasnjuje, da je za Parkinsonovo bolezen značilno počasno propadanje globokih možganskih jeder in pomanjkanje živčnega prenašalca dopamina. Bolezen spremljajo motnje gibanja in tresenje okončin, zdravniki pa za lajšanje znakov najprej predpišejo zdravila v obliki tablet.

Vzroka za Parkinsonovo bolezen še ne poznamo. Ko obolenje napreduje in bolezenskih težav ne moremo več obvladati s tabletami, so nam na voljo trije postopki zdravljenja, s katerimi lahko pomagamo bolnicam in bolnikom. To so: stimuliranje globokih možganskih jeder s pomočjo elektrod, dovajanje zdravila v podkožje in kot tretje dovajanje zdravila s posebno črpalko v črevesje. “S stimulacijo globokih možganskih jeder smo pacientki omogočili, da je brez težav preživela ves dan. Dnevna opravila je lahko opravljala povsem samostojno. Njeno življenje je bilo normalno, kot da ne bi imela Parkinsonove bolezni,” pojasnjuje dr. Mir.

V oddaji govorijo dr. Pablo Mir ( Universidad de Sevilla), dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) in dr. Uroš Rot (UKC Ljubljana); udeleženci letošnjega Nevrološkega kongresa, ki ga je pripravilo Združenje nevrologov Slovenije.