ADAM FARKAŠ je po šolanju na evangeličanskem liceju v Šopronu na Madžarskem ter študiju pedagogike, filozofije in teologije na univerzi v Jeni leta 1754 postal profesor na šopronskem liceju. Kot pomočnik rektorja, sorektor in nazadnje kot rektor se je zavzemal za izpopolnitev in posodabljanje licejskega pouka. Njegovo temeljno življenjnsko delo je učni program z naslovom “Prispevek k hvalevrednim nasvetom drugih za izboljšanje evangeličanske latinske šole v Šopronu”. V njem je dosledno upošteval načelo tolerantnosti glede narodne pripadnosti in rabe jezika ter tako pomembno vplival na razvoj šolstva v večnarodni državni skupnosti.
Po nepopolnih podatkih se je v letih njegovega delovanja na šopronskem liceju šolalo več kot trideset slovenskih dijakov, predvsem iz Železne županije. Da je bil močno navezan na domovino, se je pokazalo tudi v njegovi oporoki. V njej je del premoženja zapustil luteranskim ustanovam ter “ubogemu slovenskemu ljudstvu”. Šolnik Adam Farkaš se je rodil leta 1730 na Suhem Vrhu v Prekmurju.
—–
Fotograf FRAN KRAŠOVEC se je rodil na današnji dan leta 1892 v Ljubljani. S fotografijo se je ukvarjal amatersko, njegov vzornik in učitelj pa je bil Bogumil Brinšek, znani planinski in jamski fotograf.. Krašovec je bil med ustanovnimi člani Fotokluba Ljubljana in najpomembnejšimi ustvarjalci na področju fotografije med vojnama. Njegovi prvi ohranjeni posnetki so iz leta 1912, najaktivnejši pa je bil v dvajsetih in tridesetih letih tega stoletja. V krajinski fotografiji je poudarjal atmosferske in svetlobne učinke, kot eden izmed utemeljiteljev žanrske fotografije pri nas pa se je pogosto posvečal socialnim motivom. Fotograf Fran Krašovec je med prvimi opozoril na problematiko gibanja v fotografiji.
—–
Slovenija je že zelo zgodaj dobila prve letalske zanesenjake, to sta bila predvsem brata Rusjan, še posebno mlajši Edvard. Že v otroštvu sta izdelovala leteče modele z zračnim vijakom, od leta 1908 pa sta se ukvarjala tudi z nekakšnim helikopterjem, ki naj bi ga letalec nosil na hrbtu. Leta 1909 sta začela delati maketo, iz katere je nastalo njuno prvo letalo, imenovano Eda-1.
Prvi polet z njim je Edvard Rusjan opravil na današnji dan leta 1909 na Malih Rojcah med Štandrežem in Gorico; v višini dveh metrov je poletel šestdeset metrov daleč. Tistega dne se je začela torej zgodovina motornega letenja na Slovenskem.
Pozneje je v Gorici izdelal še sedem letal z oznako “eda”; z vsemi je létal, dokler jih ni večinoma razbil. Smrtno se je ponesrečil meseca januarja leta 1911 na mitingu v Beogradu, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.
