Kako so mladi v Sloveniji pripravljeni na aktivno državljanstvo?

Slovenski osmošolci so na področju državljanske vednosti, občutka pripadnosti Evropski uniji in zaupanja v ljudi nad mednarodnim povprečjem

foto: vlada.si

Raziskava ICCS o državljanski vzgoji in izobraževanju je bila v 24 državah oz. vzgojno-izobraževalnih sistemih izvedena večkrat: leta 1999, 2009 in nazadnje 2016, zato omogoča tako mednarodno primerjavo med 16 evropskimi, 3 azijskimi in 5 latinskoameriškimi vzgojno-izobraževalnimi sistemi, kot tudi sledenje trendom v znanju, stališčih in pripravljenosti za delovanje mladih na področjih aktivnega državljanstva. Po besedah ministrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič:

“Rezultati danes v primerjavi z rezultati 2009 oz. 1999 kažejo, da je Slovenija na vseh področjih pokazala napredek, tako torej na področju znanja, vednosti, kot tudi v pripravljenosti do delovanja, kakor tudi do stališč do enakih pravic migrantov.” 

V državljanskem znanju se Slovenija uvršča za Dansko, Tajpej, Švedsko, Finsko, Norveško, Estonijo in Rusko federacijo, dosegla je enak rezultat kot flamski del Belgije in Hrvaška. Leta 2009 je bilo mladih z zahtevnim državljanskim znanjem 30 odstotkov, leta 2016 37, hkrati se je zmanjšal delež tistih z zelo slabim znanjem. Skupno se je od leta 2009 to znanje povečalo za 16 točk, dr. Eva Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave ICCS pri Pedagoškem inštitutu, pravi, da je to sicer manj kot v nekaterih drugih državah, na doseženo znanje pa vplivajo socialni status družine, spol – deklice so boljše -, in (ne)migrantsko ozadnje družin. Razlike med samimi šolami v Sloveniji so bile sicer zelo majhne – le 8 odstotnih točk, v drugih državah pa na primer tudi 50, kar po besedah ministrice dokazuje, da slovenski šolski sistem enakomerno prenaša znanje in spodbude na tem področju znanja po vsej državi.

Raziskava je pokazala tudi, da je pripravljenost mladih za aktivno državljanstvo v Sloveniji nekoliko nižja kot v drugih državah, prav tako so pod mednarodnim povprečjem pri zaupanju v državni zbor in vlado (v nasprotju z njihovim zaupanjem v ljudi, ki je nad povprečjem), jih je pa kar 80 % napovedalo svojo udeležbo na nacionalnih volitvah, ko bodo dobili volilno pravico. Med slovenskimi osmošolci prevladuje pozitiven odnos do Evropske unije, kar 92 % jih je ponosnih na to, da smo del nje, so pa v povprečju izrazili večjo skrb za svojo prihodnost in varnost Evrope kot vrstniki iz drugih 23 sodelujočih držav oz. vzgojno-izobraževalnih sistemov. Razlogi za to so osebni (iskanje zaposlitve, primeren študij), pa tudi družbeni (varnost, terorizem, onesnaževanje, revščina). Kar je zbudilo pozornost raziskovalcev (v negativnem smislu), je tudi to, da se jih več kot 50 % poročalo o tem, da so bili v zadnjih treh mesecih deležni žaljivih zbadljivk, uničevanja  lastnine ali kakšne druge oblike (nefizičnega) trpinčenja.