Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana ob svetovnem dnevu hrane na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih, kajti te količine še naprej nedopustno rastejo. Kaj se je tam dogajalo je preverila Jernejka Drolec.

Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana danes dopoldne ob svetovnem dnevu hrane na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih, kajti te količine še naprej nedopustno rastejo. Kaj se je tam dogajalo je preverila Jernejka Drolec.

Konferenca FAO ob svetovnem dnevu hrane

815 milijonov ljudi na Zemlji je lačnih. Tako ugotavljajo na Organizaciji Združenih narodov za hrano in kmetijstvo FAO. Število lačnih je v zadnjih dveh letih zraslo za 38 milijonov – predvsem po zaslugi vojnih spopadov in klimatskih sprememb. Da je lakota tudi glavni povod migracij, pa so poudarjali na konferenci ob današnjem svetovnem dnevu hrane v Rimu.

Medtem ko je vsak deveti Zemljan lačen, svet zavrže kar tretjino proizvedene hrane. Ta podatek je bil konec tedna tudi na dnevnem redu kmetijskih ministrov industrijsko najrazvitejših držav sveta G7 v Bergamu, kjer so se udeleženci zavezali, da bodo iz spon lakote do leta ’30 rešili pol milijarde ljudi. To nameravajo doseči z razvojem tehnoloških partnerstev med bogatimi in revnimi, prenosom dobrih praks v Afriko, povečanjem transparentnosti cen na trgu hrane in njegovim nadzorom.

Visoki predstavniki G7 so se udeležili tudi današnje konference na rimskem sedežu FAO, kjer je italijanski kmetijski minister Maurizio Martina izpostavil tesno povezanost med pomanjkanjem hrane in obsegom migracij v svetu. Papež Frančišek je med slavnostnim nagovorom kot glavna razloga za lakoto in posledične migracije izpostavil vojne spopade in okoljske spremembe, ter posredno okrcal Združene države, ki so se umaknile iz Pariškega sporazuma:

Moramo spremeniti svoj življenjski slog, tako pri pravilih proizvodnje kot pri potrošniških navadah, saj zdaj izgubimo in zavržemo preveč hrane. Tega nihče ne sme prelagati na druge. Tako papež, ki je svetovno politiko pozval, naj v humanitarni besednjak doda evangelijsko pojmovanje ljubezni, saj ta navdihuje pravičnost in nesebično pomoč.

Na konferenci smo še slišali, da tri četrtine lačnih živi na podeželju. Pomanjkanje hrane je v mesta pognalo 740 milijonov ljudi, v tujino pa 240 milijonov migrantov. Teh je zdaj 40 odstotkov več kot leta 2000.

Janko Petrovec, Jernejka Drolec