Avstrija po parlamentarnih volitvah v desno, Koroška v modri barvi svobodnjakov. Na Solbici v Reziji odprli nov muzej. Spomin na začetke Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Slovensko društvo v Budimpešti praznuje, poklon Avgustu Pavlu na Gornjem Seniku. 47-let uspešnega čezmejnega sodelovanj mladih likovnikov.

Rezultati  parlamentarnih volitev v Avstriji, sodeč po prvih odzivih, tam živečih rojakov niso presenetili, razen morda hudega poraza Zelenih, ki na avstrijskem Koroškem sodelujejo tudi v deželni vladi skupaj s socialdemokrati in ljudsko stranko.

Kaj  pa parlamentarne volitve pomenijo za deželnozborske volitve marca prihodnje leto. Tudi o tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z dolgoletnim novinarjem Jankom Kulmeschem, ki ugotavlja,da so bile analize javnega mnenja in volilne napovedi kar točne. Glede napovedi, kako bo rezultat vplival na politične razmere na ravni Južne Koroške, pa ni prav optimističen.  Vse možnosti so odprte, saj je znano, da Svobodnjaki in tudi koroška Ljudska stranka, niso prav naklonjeni slovenski manjšini.

“Koroški Slovenci se bodo morali enotno zavzeti za svoje pravice in se jasno upreti morebitnim nacionalističnim prizadevanjem. Če se ne bodo jasno uprli, bo zanje zelo težko.”

Daljši pogovor z Jankom Kulmeschem, dolgoletnim novinarjem tednika Novice, lahko poslušate v prvem delu oddaje.

Zbrali smo tudi nekaj odzivov predstavnikov nekaterih organizacij koroških Slovencev.

Predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik napoveduje, da se bo čim prej sestal s predstavniki nove vladne koalicije, ko bo ta seveda oblikovana, in jih opozoril na nujnost sistemske ureditve financiranja manjšin,  sprejem novele zakona o pospeševanju tiska, ki je zaradi volitev obležal v predalu, ter novelizacijo zakona o narodnih skupnostih.

Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm ne glede na možne vladne koalicije tektonskih premikov ne pričakuje.

Velika poraženka parlamentarnih volitev je stranka Zelenih in njena poslanka v koroškem deželnem zboru Zalka Kuchling razočaranja ne skriva, saj kljub razhajanjem znotraj stranke tako slabega rezultata ni pričakovala.

Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar si od nove vladne koalicije ne obeta nič dobrega. Poraz Zelenih pripisuje notranjim razmeram – odhodu mladih, odstopu predsednice – ter napačnemu izboru osrednje volilne teme. Ekologija, ugotavlja, ni več  tema, s katero bi lahko pridobili volivce. Rezultati parlamentarnih volitev niso spodbudni niti za prihajajoče deželnozborske volitve, med drugim ugotavlja Gabriel Hribar.

O rezultatih parlamentarnih volitev v Avstriji in morebitnih posledicah za tam živečo slovensko narodno skupnost smo govorili tudi v ponedeljkovem Studiu ob 17.00.

Novo domovanje Zverinic iz Rezije in drugih pravljic

V Reziji pod zahodnim robom Kanina je bil v soboto velik praznik, za mnoge pravzaprav zgodovinski dan. V Plocovi hiši na Solbici so slovesno odprli nov rezijanski etnografski muzej in večnamenski kulturni center. Pod skupno streho bodo sprejeli tudi slovenska kulturna društva v dolini, ki jo občasno še prekrivajo sence političnih dvomov o slovenskih koreninah dela tamkajšnjih ljudi in njihovem slovenskem narečju.

Bilo je težko, toda …

Rojaki na Hrvaškem praznujejo letos več jubilejev, poleg posameznih društev v Splitu, Šibeniku, Čabru in Buzetu slavi tudi krovna organizacija, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, ki deluje že četrt stoletja.

Ustanovljena je bila ob koncu januarja (31.1.1992) kot zveza Slovencev na Hrvaškem in je povezala takratna tri društva, Slomškovo prosvetno društvo Slovenski dom v Zagrebu, Kulturno-umetniško društvo Slovenski dom v Karlovcu in Slovenski dom KPD Bazovica na Reki, kjer je bil tudi sedež. Predsednik Bazovice Vinko Žibert je prevzel tudi vodstvo Zveze in prav njemu gre velika zahvala, da se je krovna organizacija tedaj postavila na noge. V drugih dveh društvih namreč pravih sogovornikov ni bilo glede na to, da je zagrebško društvo preživljalo težke trenutke in burne spremembe, karlovško pa se je od sodelovanja v Zvezi takoj po registraciji ogradilo, maja pa se je vanjo vključilo novo nastalo, istoimensko društvo iz Splita. Zveza Slovencev se je leta 1996 preimenovala v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem in sedež preselila v Zagreb.

Nedavna proslava ob jubileju Zveze je bila tudi priložnost za pogovor o spremembah po osamosvojitvi in težavah pri urejanju statusa, v času, ko so rojaki spoznali, da se morajo organizirano povezati v prizadevanju za ohranitev osnovnih pravic. Tudi o tem se Marjana Mirković pogovarja z  že vrsto let zelo dejavno rojakinjo Ivanko Nikčević, Primorko, ki živi v Zagrebu.

Slovesno v Porabju in Budimpešti

Pridružimo se porabskim Slovencem, ki so pred sedežem državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku odkrili doprsni kip Avgusta Pavla.

Z rojaki v Budimpešti praznujemo 27-letnico delovanja Slovenskega društva.  Na”Slovenski dan”, začel se je z mašo, ki jo je vodil župnik Dejan Horvat iz župnije Markovci, so medse povabili tudi pevke iz Števanovcev v Porabju, Pevsko skupino Studenec iz Pivke, člane Kulturnega društva Mavrica iz Novega Mesta – ti so med drugim poskrbeli tudi za slikarsko razstavo, seveda pa so na prireditvi prepevali tudi pevci Slovenskega društva.

Najstarejše čezmejno povezovanje mladih umetnikov

Spregovorimo pa tudi o pomenu mednarodne likovne kolonije mladih, ki že 47 let povezuje mlade umetnike iz Slovenije,  z avstrijske Koroške, iz Porabja in Furlanije Julijske krajine. Gre za najstarejše čezmejno sodelovanje mladih umetnikov. Začelo se je leta 1970 v težkih časih za koroške Slovence, ko so v Vuzenici na tamkajšnjo osnovno šolo povabili 25 mladih s senčne stani Karavank, da bi pomagali pri boju za ohranitev slovenske besede  na Južnem Koroškem. Prvih 20 let  so se na kolonij v Vuzenici družili Korošci z obeh strani Karavank, nato pa so se jim pridružili še mladi rojaki iz Porabja in Furlanije Julijske krajine.

Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!

Mateja Železnikar