New York je najlepši v jeseni

Nejc Šeruga

foto: Oh Tjaš / Osebni arhiv Nejca Šeruge

Tokratno oddajo smo začeli s kulinariko, ki jo je z Dolenjske Nejc Šeruga popeljal v Brooklyn v New Yorku. Argentinska Slovenka Helena Klemenc je Slovenijo obiskala prvič – zaradi razstave njenih likovnih del, ki so na ogled v Zavodu Svetega Stanislava v Šentvidu. Bili smo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer  so sinoči odprli razstavo z naslovom Rojstvo novih domovin o bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v obdobju od leta 1945 do leta 1948 v Italiji in Avstriji. Ob koncu oddaje pa ste lahko slišali, kako bo Slovensko kulturno društvo Lipa iz Muenchna jutri s kulturno zabavno prireditvijo zaznamovalo 25 obletnico delovanja.

Nejc Šeruga prihaja iz družine, ki kulinariko dobro razume. Njegovi starši in sestra imajo turistično kmetijo z dolgo tradicijo, zato ne preseneča, da se je na področju vrhunske kulinarike želel preizkusiti tudi sam. Njegova pot je z Dolenjske vodila v ZDA, kjer je spoznal svojo ženo Maggie. Zdaj živi v Brooklynu in kuha Newyorčanom.

V Zavodu svetega Stanislava  v Šentvidu pri Ljubljani so sredi tedna odprli razstavo slovenske likovne umetnice Helene Klemenc iz Argentine.  To je njena prva razstava v Sloveniji in sploh prvi obisk domovine njenih prednikov.  V Šentvidu je na ogled 25 njenih slik v različnih tehnikah. Razstavo je obiskala tudi Lili Brunec in se s slikarko Heleno Klemenc pogovarjala o njenem ustvarjanju in tudi občutenju domovine prednikov ob prvem obisku Slovenije, beseda pa je najprej stekla o njenem likovnem izobraževanju v Buenos Airesu.

V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so odprli razstavo z naslovom Rojstvo novih domovin o bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v obdobju od leta 1945 do leta 1948 v Italiji in Avstriji.  Razstava prikazuje  široko ustvarjalnost Slovencev v izrednih razmerah v povezavi z izjemnimi zgodbami posameznikov, katerih poti so se srečale in prekrižale v begunstvu. Razstavo so sooblikovali  trije avtorji – Helena Jaklitsch, Lenart Rihar in Helena Janežič, ki so oblikovali tudi knjigo oziroma katalog ob razstavi. Po razstavi se je skupaj s soavtorico Heleno Janežič  iz Narodne in univerzitetne knjižnice sprehodila Lili Brunec.

 

Slovensko kulturno društvo Lipa iz Munchna bo s kulturno zabavno prireditvijo zaznamovalo 25 obletnico delovanja, društvo je bilo namreč ustanovljeno  21. julija 1992. V teh letih se je spreminjalo in razvijalo, letos so pomladili tudi vodstvo  društva. Nova predsednica je Daniela Zver , ki se je že rodila v Nemčiji in že vrsto let vodi tudi društveno folklorno skupino. V pogovoru z Lili Brunec je Daniela Zver nekaj več povedala o praznovanju  25. obletnice, najprej pa se je ozrla k začetkom društvenega delovanja .

Še nekaj kratkih novic:

Svetovni slovenski kongres v sodelovanju z Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju in Univerzo v Mariboru organizira 5. Konferenco slovenskih arhitektov in gradbenikov iz sveta in Slovenije. Potekala bo od četrtka, 12. do petka, 13. oktobra v Mariboru in v Ljubljani. Več informacij najdete na spletni strani www.slokongres.si.

Predmet Slovenski jezik z elementi nacionalne kulture so osnovne šole v Srbiji uvedle kot izbirni predmet v prvem in drugem razredu. Predmet je namenjen predvsem učencem, ki so pripadniki slovenske narodne manjšine v Srbiji, k pouku pa so vabljeni tudi drugi. V tem šolskem letu pouka še ne bodo izvajali, saj potekajo priprave za kakovosten začetek v naslednjem letu, so sporočili iz Nacionalnega sveta slovenske manjšine v Srbiji.

Evropski dan jezikov vsako leto praznujejo tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici v Banjaluki. Tokrat so ga z učenci dopolnilnega pouka slovenščine obeležili v Otroški knjižnici Borik. Učenci slovenščine so učencem 6. razreda Osnovne šole Branko Ćopić predstavili pesmi slovenskih pesnikov Anje Štefan in Andreja Rozmana Roze. Po recitacijah so se obiskovalci razdelili v skupine, vsaka skupina je imela »pouk« z učenci, ki se že nekaj let učijo slovenščino. Razložili so jim pomen pesmi, predstavili so jim slovensko abecedo, naučili pa so jih tudi nekaterih slovenskih besed.