Pri psihiatru 3.2 – Kako ustrežem starcem?

Premiera igrane nanizanke

Alojz Svete v vlogi Psihiatra med snemanjem

foto: Aleš Ogrin

Do konca decembra se v torkovem terminu radijske igre na Prvem družimo s primeri našega radijskega Psihiatra. Po dveh uspešnih serijah igrano-kontaktne nanizanke Pri psihiatru, nastali po predlogah Mateje Perpar in v režiji Klemna Markovčiča, se v tretji ediciji spopadamo z najstniškimi izzivi odraščanja in vzpostavljamo svojevrstni generacijski most med različnim poslušalstvom Radia Slovenija.

Ponujamo namreč v razmislek temeljne zagate in izzive odraščanja, s katerimi smo se vsi srečali, a nam je bilo takrat, ko so se nam dogajali, težko govoriti o njih. Zdi pa se, da je prav radio dovolj intimen medij, da nam lahko zašepeta tudi kakšen odgovor, še preden bi zanj zastavili vprašanje.

Preko Facebook strani Radijska igra pa odpiramo polje za komentarje poslušalcev med eno in drugo epizodo. Veseli bomo, če boste delili z nami svoje izkušnje odraščanja ali pa izkušnjo z odraščanjem vaših otrok.

Tokrat nadaljujemo serijo z drugo epizodo s pomenljivim naslovom – Kako ustrežem starcem?. Osrednji junak tokratne prigode je najstnik, ki je postavljen pred težko dilemo. Namreč, kako povedati očetu, sicer strastnemu navdušencu nad košarko, da sam nad njo ni tako navdušen in da ga zanimajo povsem druge stvari. Eden od temeljnih izzivov torej, ko se otroci nemalokrat ujamejo v zanko ambicij svojih staršev.

Tonski mojster Nejc Zupančič
Avtor izvirne glasbe Gregor Strniša
Lektor Martin Vrtačnik

Sin Voranc Boh
Oče Uroš Fürst
Psihiater Alojz Svete

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih radia Slovenija junija, septembra in oktobra 2016

ZUNANJE UHO

Recenzija 2. epizode iz 3. sezone igrane radijske nanizanke Pri psihiatru 3.2:
Kako ustrežem starcem?

UROŠ SMASEK

Pozitivno stopnjevanje tematike in pristopa k njej je takoj očitno že v 2. igrani miniaturi (od skupno 12 epizod) igrane radijske nanizanke Pri psihiatru. V primerjavi s 1. epizodo, zgovorno naslovljeno Kdaj se lahko zlažem?, kjer je šlo za praktično vsakemu najstniku in staršu (ter še marsikomu) poznano problematiko laganja, medtem ko 2. epizoda, še zgovornejše naslovljena Kako ustrežem starcem?, obravnava tematiko otrok, ujetih v zanko ambicij staršev.
Nanizanko (po besedilih Mateje Perpar in v režiji Klemna Markovčiča) zaznamuje geslo Najstniški izzivi odraščanja pod radijskim drobnogledom, prav 2. epizodo pa dodatno opredeljuje psihiatrova izjava Prijaznost, vljudnost in sklepanje kompromisov ne pomeni vedno podrejanja. Gre torej za najstniške težave, a s tem tudi starševske, toda kakor so predstavljene, zadevajo vsakogar v stiku z mladostniki ali mučijo (morda podzavestno) celo odrasle, ne glede na starost.
Pozitivno stopnjevanje pristopa je že, da se tokratna epizoda za razliko od predhodne ne začne s kot v (elektronskem) pismu ozvočeno podano izpovedjo najstnice (oziroma tokrat najstnika) psihiatru, ampak neposredno z ilustrativnim odlomkom zvočnega nadaljnjega dogajanja (dialoga med najstnikom in očetom), ki se je v 1. epizodi šele nato vpletlo v izpoved. Sicer pa se spet zaokroži z možnostjo izbire med dvema možnima rešitvama situacije, eno manj in drugo bolj optimistično.
Kar pa se tematike tiče, je tokratna še skoraj občutljivejša in zadeva omahujočega, a naposled vendarle odločnega najstnika (odlični Voranc Boh), da ne bo po pričakovanjih očeta – v prvi možni rešitvi situacije arogantnega, v drugi kompromisno razumevajočega (prav tako odlični Uroš Fürst) – uresničil njegovih mladostnih ambicij, ki jih tedaj sam ni imel možnosti uresničiti. V odgovoru skuša psihiater (umirjen, diplomatski in suvereni Alojz Svete) biti pretehtan, a mu »med vrsticami uide« črno-humorno-povedno dopolnilo, da sam ni imel teh težav, saj je odrasel ob odločni … materi, h kateri se še vedno lahko zateče po nasvet, druži pa ju celo zbiranje damastnih prtičev … Toliko o odraslosti in osamosvojenosti in je odveč vsak dodaten komentar!