Nobelove nagrade 2017

Kdo so letošnji dobitniki?

foto: WikimediaCommons

Nobelova nagrada za ekonomijo

Nobelovo nagrado za ekonomijo prejme Američan Richard H. Thaler za delo v vedenjski ekonomiji. Leta 1945 rojeni Thaler poučuje na univerzi v Chicagu. Njegova spoznanja o obnašanju ljudi so postala pomemben del ekonomije. Švedska kraljeva akademija je nagrado utemeljila takole:

Thaler nam je ponudil vpogled v psihološko delovanje človeka. Izumil je nova eksperimentalna orodja za proučevanje človeškega obnašanja. Iz njegovega raziskovanja je izšlo novo polje: to je vedenjska ekonomija. Dokazal je, da lahko politike, ki uporabljajo njegova spoznanja, privedejo do tega, da ljudje sprejemajo boljše odločitve. Ekonomijo je naredil bolj človeško.

Nobelova nagrada za mir

Mednarodna kampanja za jedrsko razoroževanje ICAN je letošnji Nobelov nagrajenec za mir. Živimo v svetu, kjer je uporaba jedrskega orožja večja kot že dolgo časa pred tem, je poudarila vodja pet članskega norveškega Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen, pobuda nagrajene mednarodne kampanje pa naj bo vzpodbuda jedrskim državam, da se resno lotijo zmanjševanja števila tovrstnega orožja.

Po svetu je še vedno 15 tisoč kosov jedrskega orožja, Sporazum o neširjenju jedrskega orožja, v katerem so se imetnice jedrskega orožja med drugim zavezale tudi k postopni opustitvi tega orožja, pa ni dosegel tega namena. Kot je poudarila vodja Nobelovega odbora Reiss-Andersenova, pa jedrsko orožje pomeni stalno grožnjo človeku in vsemu življenju na svetu:

Organizacija je dobila nagrado, ker je opozorila na katastrofalne humanitarne posledice kakršne-koli uporabe jedrskega orožja in za svoje napore, da doseže sporazum o prepovedi tovrstnega orožja.

Mednarodna skupnost je doslej uspela prepovedati zemeljske mine, kasetne bombe ter biološko in kemično orožje in čeprav je jedrsko orožje še bolj nevarno, tega doslej nismo uspeli prepovedati. 108 držav je doslej podpisalo pobudo Mednarodne kampanje za jedrsko razoroževanje, norveški komite pa upa, da bo letošnja Nobelova nagrada dala nov zagon v doseganju sveta brez jedrskega orožja. K temu cilju so se države zavezale že v Sporazumu o neširjenju jedrskega orožja, ki po oceni Nobelovega odbora sicer ostaja temeljna v doseganju tega cilja.

Organizacija ICAN, s sedežem v Ženevi, je dosegla velik uspeh julija letos, ko so Združeni narodi sprejeli Sporazum o prepovedi jedrskega orožja, to pobudo pa je podprlo 122 držav. Med njimi ni Slovenije, ker je svojo obrambo zgradila na temelju jedrskega ščita zveze Nato. Sporazum bo začel veljati, ko ga bo ratificiralo 50 držav.

Nobelova nagrada za literaturo

Letošnji dobitnik Nobelove nagrade za književnost je britanski pisatelj Kazuo Ishiguro, je sporočila Švedska akademija. Je avtor sedmih romanov, šestih kratkoproznih del in štirih scenarijev, v njih pa raziskuje razmerje med spomini in pozabo, preteklostjo in sodobnostjo, domišljijo in resničnostjo.

Čeprav britanski pisatelj Kazuo Ishiguro, rojen leta 1954 v Nagasakiju na Japonskem, ni bil med prvimi favoriti za letošnjo Nobelovo nagrado za književnost, njegovo imenovanje vendarle ni presenečenje. Sodi namreč med najbolj priznane angleško pišoče književnike: pri 32 letih je prejel nagrado Whitebread, tri leta zatem je za roman Ostanki dneva prejel nagrado Booker, nato pa je bil zanjo nominiran še trikrat. Revija Time je njegov roman Ne zapusti me nikdar uvrstila med sto največjih romanov v angleščini po letu 1923, Times pa je Ishigura izbral med petdeset najpomembnejših britanskih pisateljev po drugi svetovni vojni. Odbor Švedske akademije za Nobelovo nagrado za književnost je v utemeljitvi poudaril, da je Kazuo Ishiguro »v svojih romanih z veliko čustveno silo razkril brezno pod našim iluzornim občutkom povezanosti s svetom.«

V slovenščini lahko beremo tri Ishigurove romane: Ostanki dneva, Ko smo bili sirote in Na zapusti me nikdar – prevedli so jih Srečo Fišer, Ingrid Kovač Brus in Katarina Jerin.

Nobelova nagrada za kemijo

Švedska akademija znanosti je danes razglasila dobitnike letošnje Nobelove nagrade za kemijo. Najvišje priznanje v znanosti bodo decembra prejeli Švicar Jacques Dubochet, Američan Joachim Frank in Britanec Richard Henderson za razvoj krioelektronske mikroskopije. Gre za revolucionarno metodo, ki je omogočila vpogled v notranjost bioloških molekul.

Biološke molekule so bile v prvi polovici 20. stoletja terra incognita. Znanstveniki so sicer vedeli, da v celici igrajo ključno vlogo, ne pa, kakšne so videti.
Direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh je za Prvi pojasnil:

»Pri tej metodi gre za poseben način elektronske mikroskopije, s katerim pri zelo nizkih temperaturah opazujemo biološke vzorce in molekule, proteine ali pa komplekse teh molekul. Z zelo veliko natančnostjo vidimo, kakšna je njihova zgradba. To je pomembno tako za razumevanje njihovega delovanja v celicah kot povsem praktično za načrtovanje novih učinkovin pri razvoju zdravil.«

Krioelektronska mikroskopija je v zadnjih letih doživela velikanski razmah in zanjo vlada veliko zanimanje. Nove tehnologije so jo še izboljšale, zdaj govorimo že o atomski ločljivosti. Uporablja jo vsaka pomembnejša univerza ali raziskovalna inštitucija po svetu. Tja se morajo zateči tudi slovenski znanstveniki, ki sicer pristop že uporabljajo pri svojem raziskovalnem delu, nimajo pa doma na voljo zmogljivega instrumenta. »Da bi se priključili tem modernim trendom, bi zmogljiv mikroskop morali imeti tudi v slovenskem prostoru,« je ob današnji razglasitvi Nobelove nagrade za kemijo poudaril direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh.

Nobelova nagrada za fiziko

Letošnja Nobelova nagrada za fiziko je povsem potrdila pričakovanja. Kraljeva švedska akademija je nagradila odkritje gravitacijskih valov, še zadnjega manjkajočega koščka, ki ga je napovedala že Einsteinova teorija relativnosti. Nagrado podelili trem ameriškim znanstvenikom Rainerju Weissu, Barryju Barishu in Kipu Thornu za njihov ključen prispevek pri uspehu mednarodnega detektorja LIGO, ki je 15. septembra 2015 gravitacijske valove prvič zaznal.

Z odkritjem gravitacijskih valov se namreč odpirajo povsem novi svetovi. Gravitacijska sila je ena štirih temeljnih sil v vesolju. Toda čeprav nam je o učinkih gravitacije znano marsikaj, je vse do nedavnega nismo mogli neposredno preučevati, pojasnjuje zaslužni profesor Andrej Čadež s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je na projektu Ligo tudi sam aktivno sodeloval.

»Delovanje gravitacijske sile v vesolju smo lahko samo deloma razumeli, ker preprosto nismo čutili gravitacijskega valovanja. S tem, ko ga zdaj čutimo, bomo zdaj lahko razumeli, kako ta pomembna sila v vesolju deluje. Tako kot razumemo, kako deluje elektromagnetno polje na zemlji, bomo zdaj lahko razumeli in slišali vesolje.«

Do zdaj je bilo naše poznavanje vesolja omejeno predvsem na to, kar smo lahko razbrali iz elektromagnetnih valov.

»Elektromagnetni valovi so tisti, ki posredujejo svetlobo iz zvezd, njihove spektre, oddaljenost in podobno. Gravitacijski valovi nam bodo zdaj lahko povedali, kaj se je dogajalo na začetku vesolja, kako je vesolje nastalo. V zgodnjem vesolju je bil prostor-čas bolj čuden. Kozmologi včasih govorijo o singularnnosti, o velikem poku, da je torej vse nastalo iz ene točke. Ampak verjetno ni šlo za točko, ampak je bil prostor nekakšna čudna pena in to peno bomo lahko začeli raziskovati z raziskovanjem gravitacijskih valov.«

Odkritje, vredno Nobelove nagrade za medicino

Začetek oktobra že tradicionalno požlahtnijo Nobelove nagrade za najboljše znanstvene dosežke. V ponedeljek so tako v Stockholmu razglasili letošnje nagrajence za področje medicine in fiziologije. Prestižno priznanje bodo prejeli trije ameriški raziskovalci: Jeffrey C. Hall, Michael Rosbash and Michael W. Young, ki so pojasnili molekularne mehanizme naše notranje biološke ure.

Znanstveniki so dolgo ugibali, kako smo ljudje in druga živa bitja prilagojeni na menjavo dneva in noči. Letošnji nobelovi nagrajenci Hall, Rosbash in Young so v osemdesetih letih odkrili gen za našo notranjo uro.

Notranja biološka ura, ki je prisotna v prav vsaki telesni celici, uravnava ritem spanja, hranjenja, izločanja hormonov, krvni tlak in telesno temperaturo. Kadar ne deluje pravilno, lahko nastopijo nekatere najpogostejše bolezni sodobnega časa, je v pogovoru z Iztokom Koncem izpostavil doktor Andraž Stožer z Medicinske fakultete v Mariboru: