Starši naj bi svojega otroka sprejeli takšnega kot je. Tudi ko gre za njegovo spolno usmerjenost. Pa je res vedno tako? V ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami ob 10.15 na Prvem programu bo svojo zgodbo o tem, kako je sprejela sinovo istospolno usmerjenost, povedala Melani Centrih. Ali je imela ob tem kakšne pomisleke, jo je bilo strah odziva sorodnikov, prijateljev, sodelavcev? Kakšna vprašanja je imela za sina? Kakšno je njeno mnenje o družinskih skrivnostih, o zaupanju in odkritosti v družini? Melani Centrih je v studio Prvega povabila Jana Bajželj.
Profesorica na ptujski gimnaziji in tudi dolgoletna ravnateljica te gimnazije je pred trinajstimi leti pozitivno sprejela istospolno usmerjenost svojega sina.
Starši naj bi svojega otroka sprejeli takšnega kot je. Tudi ko gre za njegovo spolno usmerjenost. Pa vendarle vedno ni tako. Melani Centrih je v zadnjem desetletju slišala veliko zgodb in izkušenj LGBT oseb, ki nimajo pozitivne izkušnje s svojim razkritjem med domačimi štirimi stenami, zaradi česar niso srečni v svojem življenju. Zgodba Melani Centrih je pomembna za tiste, ki se še vedno soočajo s predsodki. Številni jo poiščejo in prosijo za pogovor.
“Sama sem svojo zgodbo doživljala pozitivno. Sinu sem nudila podporo in ga sprejemala. Druge stvari so se odvijale avtomatično. Lažje je, če dogajanje pozitivno vrednotiš in ga sprejmeš takšnega kot je.”
Ko se ji je sin razrkil, je bila stara 48 let. Tega trenutka ne bo nikoli pozabila. Enkrat zvečer, ko moža ni bilo doma, je sin prišel do nje in ji začel pripovedovati, da ima zdravstvene težave. Seveda jo je zaskrbelo kot vsako mamo. Imel je solzne oči in ji rekel, da se zaljubi v fante. Zanjo je bilo to veliko presenečenje. Bila je v šoku. Kljub temu sta se še dolgo časa pogovarjala. Potem je poklicala najboljšo kolegico in ji povedala. Ob tem ni ostala mirna.
“Prvo vprašanje, ki se mi je porodilo ob sinovem razkritju, je bilo, kako živi takšen človek? Na katerih področjih bo prikrajšan?”
Po približno petih letih je spoznala, da se zveza dveh moških ne razlikuje od njene zveze z možem. Ker je svojo zgodbo pozitivno vrednotila, ni imela težav s sprejemanjem dejstva, da njen sin v domači hiši objame in poljubi moškega in ne ženske. To so jo namreč pogosto spraševali, potem ko je sama razkrila svojo zgodbo.
Sodelovala je tudi v podpornih skupinah za starše LGBT oseb, ki potekajo vsako prvo soboto ob 10.00 v prostorih Legebitre v Ljubljani. Srečanja nudijo varen prostor mamam, očetom, skrbnicam in skrbnikom LGBT oseb. Tu lahko delijo svoje izkušnje in prisluhnejo nasvetom drugih staršev LGBT oseb.
