Za noč čarovnic, ki je tik za ovinkom, je značilno izpostavljanje živali, ki naj bi v ljudeh vzbujale strah. Med njimi naj bi bil tudi ptičji pajek. Ti pajki so zelo veliki, saj lahko njihovo telo meri prek 12 cm, razpon nog pa tudi do 28. Samice živijo od 15 do kar 40 let, samci pa večinoma dosti manj. Ljudje se jih bojijo zaradi velikosti, čeprav je strupenih ptičjih pajkov zelo malo. Pik ptičjega pajka ljudem načeloma ni nevaren, običajno ga primerjajo z osjim pikom. Prisluhnimo kaj so Liani Buršič o tem dolgoživem kosmatincu, ptičjem pajku, povedali učenci in učenke četrtih razredov ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin
Ptičji pajki so dobili ime po presenetljivih poročilih in risbah ptičjih pajkov, ki so po odkritju obkrožile svet. Ptičji pajki se sicer ne hranijo samo s ptiči, ti so občasen plen drevesnih vrst ptičjih pajkov. Ptičjih pajkov tudi ne smemo mešati s tarantelami, kar je v uporabi v nekaterih zahodnih jezikih. Tuja beseda tarantela zajema več vrst pajkov in se neposredno nanaša na volčjega pajka, Lycosa tarantula, ki živi v okolici italjanskega mesta Taranto. V primerjavi s ptičjimi pajki novega sveta je ta vrsta neprimerljivo manjša, poleg tega pa ni dlakava.
Ti pajki so zelo veliki, saj lahko njihovo telo meri prek 12 cm, razpon nog pa tudi do 28 cm. Samice živijo od 15 do 40 let, samci pa večinoma dosti manj. Po telesu in nogah imajo goste ščetine. Ljudje se jih bojijo zaradi velikosti, čeprav je strupenih ptičjih pajkov zelo malo. Pik ptičjega pajka ljudem ni nevaren, običajno ga primerjajo z osjim pikom. Pri nekaterih vrstah pa je strup dovolj močan, da povzroči resne težave, predvsem močne krče in bolečine. Pri večini ptičjih pajkov učinek strupa ni znan, saj je odvisno od več faktorjev, kako močno bo strup učinkoval. Na primer strup afriške vrste pajka Pelinobius muticus povzroči močne halucinacije.
In kaj o tem dolgoživem kosmatincu, ptičjem pajku, vedo učenci in učenke 4. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v oddaji oziroma v posnetku.
