Med vsemi vedami, ki so mi jih v dolgem procesu izobraževanja nudili profesorji, mi je največ preglavic povzročila matematika. V drugem letniku srednje šole je moje letno spričevalo skazila enka, poleg uničenih počitnic in neuspešno opravljenega popravnega izpita, sem tà prvi nekoliko resnejši poraz v življenju doumela kot grozno sramoto. Ne samo zame, tudi za mojo družino in širše okolje.

V trenutku so se razblinili mladostniški upi o sanjskem poklicu. Se razume, da po koncu srednje šole nisem šla na študij matematike in z njo povezanih disciplin. Sem se pa z višjo matematiko srečala potem še ob predmetu statistika in se nekako za silo izvlekla, a več kot pet plus ena nisem dosegla.

A matematiki se vse do današnjih dni nisem uspela izogniti, tako kot tudi vi ne, dragi poslušalci in poslušalke. Hočete ali nočete: prvo minuto našega življenja smo se znašli v svetu številk, računanja, preračunavanja in štetja. In računanje je prav stara reč, saj naj bi prvo računalo, danes ga imenujemo abak, iznašli Babilonci okoli leta 2400 pred Kristusovim rojstvom. Danes se abak, leseno računalo, uporablja predvsem kot darilo otrokom, ki se s svetom številk šele spoznavajo.

Ne vem, od kod se mi je v zadnjih vročih poletnih dneh sploh prikradla misel o tej vedi. Mogoče je h teži misli pripomogla vročina. Vem, da nisem prva, ki si z matematiko beli glavo, to so pred menoj počeli veliko bolj študirani ljudje od mene.

Nenadoma sem namreč prišla do spoznanja, da obstaja tudi življenjska matematika, ki nam iz dneva v dan zastavlja vrsto zapletenih algoritmov, logaritmov, integralov, odvodov, sinusov in kosinusov, takšnih in drugačnih krivulj … Ali če hočete navodil, ki določajo vrsto in zaporedje operacij v našem življenju.

V naših življenjskih enačbah se velikokrat znajdemo pred več kot eno neznanko na levi ali desni strani enačbe. In kako priti do rešitve?

Tako za višjo kot življenjsko matematiko obstajajo formule. A ostanimo samo pri drugi: življenjski. Se tudi vam kdaj zazdi, da se ne izide, pa čeprav tudi na tem področju obstajajo pravila.

In ko trčimo ob takšen problem ali enačbo, nas zaboli. Zaboli, ker vemo, da naš račun, ki je pravilno izračunan, ne velja. Pa čeprav smo račun naredili skupaj s krčmarjem.

Seveda, življenjska matematika nam ne prinaša samo rdečih temveč tudi črne številke, vsaj v trgovskih bilancah so dobiček zapisovali s črnimi.

Tako vam kot sebi, spoštovani poslušalci in poslušalke, želim, da bi bil dobiček naših življenjskih enačb neobremenjen z goljufijo in lažjo, sicer bo bolj kratke sape.

Med vsemi vedami, ki so mi jih v dolgem procesu izobraževanja nudili profesorji, mi je največ preglavic povzročila matematika. V drugem letniku srednje šole je moje letno spričevalo skazila enka, poleg uničenih počitnic in neuspešno opravljenega popravnega izpita,  sem tà prvi nekoliko resnejši poraz v življenju doumela kot grozno sramoto. Ne samo zame, tudi za mojo družino in širše okolje.

V trenutku so se razblinili mladostniški upi o sanjskem poklicu. Se razume, da po koncu srednje šole nisem šla na študij matematike in z njo povezanih disciplin. Sem se pa z višjo matematiko srečala potem še ob predmetu statistika in se nekako za silo izvlekla, a več kot pet plus ena nisem dosegla.

A matematiki se vse do današnjih dni nisem uspela izogniti, tako kot tudi vi ne, dragi poslušalci in poslušalke. Hočete ali nočete: prvo minuto našega življenja smo se znašli v svetu številk, računanja, preračunavanja in štetja. In računanje je prav stara reč, saj naj bi prvo računalo, danes ga imenujemo abak, iznašli Babilonci okoli leta 2400 pred Kristusovim rojstvom. Danes se abak, leseno računalo, uporablja predvsem kot darilo otrokom, ki se s svetom številk šele spoznavajo.

Ne vem, od kod se mi je v zadnjih vročih poletnih dneh sploh prikradla misel o tej vedi. Mogoče je h teži misli pripomogla vročina. Vem, da nisem prva, ki si z matematiko beli glavo, to so pred menoj počeli veliko bolj študirani ljudje od mene.

Nenadoma sem namreč prišla do spoznanja, da obstaja tudi življenjska matematika, ki nam iz dneva v dan zastavlja vrsto zapletenih algoritmov, logaritmov, integralov, odvodov, sinusov in kosinusov, takšnih in drugačnih krivulj … Ali če hočete navodil, ki določajo vrsto in zaporedje operacij v našem življenju.

V naših življenjskih enačbah se velikokrat znajdemo pred več kot eno neznanko na levi ali desni strani enačbe. In kako priti do rešitve?

Tako za višjo kot življenjsko matematiko obstajajo formule. A ostanimo samo pri drugi: življenjski. Se tudi vam kdaj zazdi, da se ne izide, pa čeprav tudi na tem področju obstajajo pravila.

In ko trčimo ob takšen problem ali enačbo, nas zaboli. Zaboli, ker vemo, da naš račun, ki je pravilno izračunan, ne velja. Pa čeprav smo račun naredili skupaj s krčmarjem.

Seveda, življenjska matematika nam ne prinaša samo rdečih temveč tudi črne številke, vsaj v trgovskih bilancah so dobiček zapisovali s črnimi.

Tako vam kot sebi, spoštovani poslušalci in poslušalke, želim, da bi bil dobiček naših življenjskih enačb neobremenjen z goljufijo in lažjo, sicer bo bolj kratke sape.

Alenka Veber