Selfiji, nenehno menjavanje profilne slike, štetje všečkov? So to znaki narcizma ali običajno vedenje, ki mu ni potrebno posvečati pozornosti? Kakšna je razlika med narcizmom in samopromocijo? Kolikšna mera narcizma je zdrava in nujna za samopodobo in uspešno življenje? Kdaj je narcizem motnja in kako jo prepoznamo? Kako se je mogoče spopasti s spremembo narcistične osebnostne strukture, kadar je ta moteča za okolje? Kateri so dejavniki tveganja za razvoj narcistične osebnostne motnje? O tem bomo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu med osmo in pol deveto uro na Prvem programu. Naša gostja bo diplomirana psihosocialna svetovalka Ksenija Jovanović. S svojimi vprašanji lahko sodelujete prek telefona 01-475-22-22, elektronske pošte radioprvi@rtvslo.si in kratkih sporočil na številki 3000 s prvo besedo Prvi.

Ksenija Jovanović je diplomirana psihosocialna svetovalka. Pri svojem delu se srečuje z nevrotičnim narcizmom in narcistično osebnostno motnjo.

Narcizem pomeni ljubezen do samega sebe. Vendar človek ni zaljubljen sam vase, ampak občuduje svojo sliko, idejo in predstavo o tem, kako naj bi izgledal v očeh drugih in kako naj bi ga drugi ljudje doživljali. Oseba, ki trpi zaradi narcizma, ima slabo samopodobo.

Ksenija Jovanović pojasnjuje, da narcizem ni vedno samo uničevalen:”Ampak je celo koristen, ker ščiti kot obrambni mehanizem pred samomorom.”

Zdrava meja narcizma je pravzaprav zdrav egoizem z zdravo samopodobo in pravo mero kritičnosti do sebe. Zdrava ljubezen do sebe pa je pogoj, da ljubezen in naklonjenost lahko naklonimo drugim ljudem.

Jana Bajželj