16. september

Predvajaj

Južna železnica

foto: rtvslo.si

1532. leta se je turški sultan Sulejman II. z močno vojsko odpravil na drugi pohod proti Dunaju. Njihovo počasno napredovanje je začelo ovirati še jesensko deževje in odločili so se za umik. Glavnina turške vojske – približno 140.000 mož s 120 topovi – se je na današnji dan leta 1532 utaborila pred Mariborom. Zahtevali so prost prehod skozi mesto in čez dravski most, vendar jim meščani tega niso dovolili. Turki so v nekaj dneh zgradili čez Dravo pontonski most in se umikali proti Ptuju, med čakanjem pred Mariborom pa so ropali po okolici ter požgali nekaj manjših krajev.
—–
Celjski gledališki organizator in založnik Janez Krstnik Jeretin je po marčni revoluciji 1848. leta zasnoval “Družbo slovenskih gledaliških diletantov”, ki je postala začetnica slovenske gledališke kulture v Celju. Pod njegovim vodstvom je bila na današnji dan leta 1849 v celjskem mestnem gledališču prva predstava te družbe: Linhartova »Županova Micka«. Jeretin je k sodelovanju pritegnil še duhovnika in gimnazijskega učitelja Josipa Drobniča, sicer vsestranskega slovenskega kulturnega delavca. Družno sta razvila živahno gledališko dejavnost, ustanovila prvo dramsko šolo na Štajerskem ter tako v tistem času pomembno oživila slovensko narodno in kulturno snovanje v Celju.
—–
Človeku je železnica prvič omogočila, da je potoval hitreje kakor s konji. Začelo se je leta 1825, ko je stekel javni promet na 41 kilometrov dolgi progi med Liverpoolom in Manchestrom v Angliji. V celinski Evropi so dobro desetletje pozneje zgradili prvo železno cesto v Nemčiji, kmalu pa je sledila tudi Avstrija, saj je začela graditi tako imenovano južno železnico: povezavo med glavnim mestom Dunajem in največjim avstrijskim pristaniščem Trstom. Na slovenskem ozemlju so jo leta 1846 pripeljali do Celja, na današnji dan leta 1849 pa je prvi vlak po južni železnici pripeljal tudi v Ljubljano. Ob tej priložnosti je bilo v mestu veliko slavje: bilo je lepo okrašeno in razsvetljeno.
Natanko ob petih popoldne – bila je nedelja – se je iz lin ljubljanskega gradu razleglo grmenje topovskih salv, iz zvonikov vseh cerkva pa glasno zvonjenje. Lokomotivi z imenoma Ljubljana in Triglav, ki sta na ljubljanski kolodvor prisopihali s tem vlakom, sta bili okrašeni s slovenskimi, štajerskimi in avstrijskimi zastavami ter z venčki zelenja. Kot so poročali takratni časniki, je prvi vlak na postaji in v okolici pričakala takšna množica, kakršne do takrat Ljubljana še ni videla.
——
Učitelj, strokovni pisec in ilustrator DRAGOTIN HUMEK je večino svojega dela posvetil umetnosti, tehnični vzgoji ter organiziranju šolstva. Na učiteljišču v Ljubljani je maturiral leta 1897, nato pa opravil več praktičnih pedagoških tečajev, med drugim tudi tečaj za pokrajinsko slikanje v Münchnu. Dvajset let je poučeval na meščanski šoli v Krškem, po prvi svetovni vojni pa je postal ravnatelj Deške meščanske šole v Mariboru. V spisih, namenjenih mladini, je obravnaval vzgojno-izobraževalne težave tedanje šole, največ pozornosti pa je namenjal vzgoji mladih risarjev in oblikovalcev. Sam je prispeval ilustracije v strokovne časnike in glasila Zvonček, Slovenski sadjar, Kmetovalec, Slovenski čebelar in druge. Dragotin Humek se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v vasi Gradišče v okolici Krškega.