Alzheimerjeva bolezen

21. september je Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Letos je namenjen osveščanju o tej bolezni, ki ne prizadene le oseb, ki zanjo zbolijo, pač pa tudi okolico. Po ocenah organizacije Alzheimer's Disease International je na svetu okoli 44 milijonov ljudi, obolelih z demenco, v Sloveniji pa okoli 32.000.

foto: AJC1

Alois Alzheimer

foto: Luciana Christante

Letos mineva 110 let odkar je Alois Alzheimer, nemški psihiater in nevropatolog, opisal  spremembe v možganih svoje bolnice z napredujočo demenco (Članek iz leta 1907 je nosil naslov: “Über eine eigenartige Erkrankung der Hirnrinde” /O nenavadni bolezni možganske skorje)

Ta oblika bolezni zdaj nosi ime po njem – Alzheimerjeva bolezen. 

“Gre za kronično napredujočo bolezen možganov, pri kateri se v daljšem obdobju postopno kopičijo določene snovi, beljakovine, in to najprej na mestih v možganih, ki jih uporabljamo, da si zapomnimo stvari, da se orientiramo v prostoru. Pozneje, ko bolezen napreduje, je teh beljakovin (amiloid in tau) več,  tudi v drugih delih možganov”

je za našo oddajo pojasnila doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, vodja Centra za kognitivne motnje na ljubljanski Nevrološki kliniki.

Kljub temu, da je znana že toliko desetletij, pa še vedno ni odgovora na ključno vprašanje – kako jo uspešno pozdraviti?.

Zakaj pride do nabiranja teh beljakovin? 

“Ta proces je očitno izjemno kompleksen, ker je raziskav na to temo zelo veliko in skušajo do problema dostopati z več vidikov, enoznačnega odgovora na to pa še niso našli. Mislimo pa, da je faktorjev več, en dejavnik je dednost, gotovo vpliva okolje, življenjski stil posameznika, najbolj pa to, da se človek stara”.

Tako je pojasnila doc. dr. Kramberger, ki je dodala, da je demenca sindrom, skupek težav, ki jih ima oseba. Razlogov, zakaj do teh težav pride, pa je lahko več. Od vnetij, do težav v razpoloženju, hormonskem neravnovesju, pomanjkanju vitaminov in tako naprej, … približno 10 % takšnih vzrokov lahko pozdravijo, ostale pa so kronične, napredujoče bolezni možganov, ki jih ne znajo ustaviti, znajo pa zdraviti.

 

PET posnetek zdravih možganov in primerjava z možgani obolelega v začetni fazi Alzheimerjeve bolezni.

foto: Institut Douglas

 

Pomen zgodnjega odkrivanja

Izredno pomembno je, kako hitro bolezen odkrijejo.  doc. dr. Gregorič Kramberger je pri tem razložila, da lahko s sredstvi, ki obstajajo, najbolje pomagajo in vplivajo v začetnem obdobju Alzheimerjeve bolezni:

“Imamo zdravila, ki na začetku težav nadomeščajo manjkajoči živčni prenašalec acetil holin. S tem, ko ga bolnik prejema v začetnem obdobju, se odloži čas, ko je človek tako prizadet zaradi bolezni, da ne more  več sam skrbeti zase”.

Več o klinični raziskavi, v kateri so vključeni na Nevrološki kliniki v Ljubljani lahko slišite v oddaji, za konec pa še misel naše tokratne sogovornice ob Svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni:

“Vsi se staramo, temu ne moremo uiti. Poskusimo se skupaj kvalitetno starati, to pomeni, da nam je mar za naše možgane in druge dele telesa. Če bomo skušali živeti zdravo, bomo tudi dobro vplivali na zdravje možganov!”