Jaz

Predvajaj

Včasih se kar ne moremo načuditi, ko sami sebe vzamemo pod drobnogled. Kakor nas presenečajo naše pozitivne plati, tako se moramo soočati tudi z negativnimi, temnimi platmi nas samih. Kdo sem jaz? Ali poznam sebe? Ali vem, kdo v resnici sem? Morda res marsikaj vem o sebi, a še več je tistega, česar o sebi ne poznam. Pater Pij iz Pietrelcine je o sebi rekel: »Sam sebi sem skrivnost«. Res je, sami sebi smo uganka.

V zvezi s tem je pomenljiva naslednja duhovita zgodba:

Starejši gospod je imel v velikem mestu trgovino s starinami in redkimi predmeti. Nekoč je v trgovino prišel turist in se s starim možem pogovarjal o mnogih rečeh, ki so bile nakopičene v trgovini.

Turist je vprašal: »Katera stvar tukaj je za vas najbolj čudna in najbolj skrivnostna«?

Stari mož se je ozrl na stotine starin, raritet, nagačenih živali, posušenih glav, prepariranih rib in ptičev, arheoloških najdb in jelenjih glav, nato pa se je obrnil k turistu in rekel: »Najbolj čudna stvar v tej trgovini sem nedvomno jaz sam«.

Znani trapistovski menih in pomemben duhovni avtor Thomas Merton (1915-1968) pravi, da jaz, ki je »predmet« naših misli in dejanj, ni naš pravi jaz. To je naš »zunanji«, »površinski« jaz, ki ga istovetimo s prvo osebo ednine: »Jaz sem«. Toda ta površinski jaz prehaja v naš pravi, resnični jaz globoko v nas samih. O tem jazu zelo težko povemo kar koli, ker ga ne moremo vzeti za predmet našega opazovanja.

Naš resnični jaz je skrit v Bogu, kot pravi apostol Pavel: »vaše življenje (vaš jaz, torej) je s Kristusom skrito v Bogu« (Kol 3,3). Običajno mislimo, da smo oprti sami nase, na svoj lastni jaz. Toda takšno mišljenje je pozunanjeno. Duhovni učitelji in mistiki pa so nasprotno izkusili, da je moj jaz, moja oseba zakoreninjena v Bogu, ki mu lahko rečem Ti. V navzočnosti tega Božjega Ti, ki je moj Oče in me pozna bolj, kot bom kdaj koli sploh lahko poznal sebe, se mi odstira, kdo v resnici sem.