Študija: število spermijev drastično upadlo

Pred dobrim mesecem je v strokovni in tudi širši javnosti odjeknil podatek o hitrem upadanju števila semenčic v moški semenski tekočini. Mednarodna študija je razkrila, da se je pri moških, ki živijo v deželah razvitega sveta, število spermijev v zadnjih štirih desetletjih zmanjšalo za več kot polovico.

Leta 1971 so imeli moški 99 milijonov spermijev na mililiter semenske tekočine, do leta 2011 je koncentracija padla na 47 milijonov. Svetovna zdravstvena organizacija je mejo, ki lahko predstavlja oviro za naravno oploditev, postavila na 40 milijonov spermijev na mililiter semenske tekočine. Manjše število pomeni slabšo kakovost semenske tekočine. Je tudi indikator slabšega zdravstvenega stanja moških in napoveduje višjo smrtnost.

Kaj to pomeni za moško plodnost? Ali bo človeštvo izumrlo? Kaj je povzročilo tako drastičen upad? Na ta in še druga pereča vprašanja v oddaji Intelekta odgovarjajo domači in tuji strokovnjaki.

Odzvali so se: soavtor mednarodne raziskave dr. Hagai Levine s Hebrejske univerze v Jeruzalemu, dr. Alenka Hodžić s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana, dr. Milan Reljič z Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo UKC Maribor, dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete in dr. Branko Zorn z Oddelka za andrologijo UKC Ljubljana.

Odmevna študija

Mednarodna skupina raziskovalcev, ki jo je vodil dr. Hagai Levine, je pregledala več tisoč študij, ki so pod drobnogled vzele število semenčic pri moških iz Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije. Zaradi strogih kriterijev je v poštev prišlo le 185 študij, ki so nastale med letoma 1971 in 2011. Podatki pravijo, da je v tem obdobju število spermijev padlo iz 99 milijonov na mililiter semenske tekočine na le 47 milijonov. Dr. Levine: “Razkrili smo prav šokanten upad števila spermijev – padla je tako koncentracija kot njihovo celotno število. Oba sta se pri moških iz zahodnih držav – tudi iz Slovenije – v slabih štirih desetletjih zmanjšala za več kot 50 odstotkov. Lahko si predstavljate, da gre za zelo velik padec, ki kaže na porast neplodnosti med moškimi in na njihovo slabše zdravstveno stanje. Vendar to še ni vse. Ko smo pregledali študije, ki so nastale po letu 1995, smo ugotovili, da se trend še ni ustavil. Nasprotno: število spermijev še vedno upada in celo vedno hitreje.”

Specialist javnega zdravja pojasnjuje, da so z raziskavo zajeli skoraj 43.000 moških. “Ena od težav pri tovrstnih študijah se pojavlja pri izboru ustrezne populacije moških, ki jo bomo preučevali. Če bi namreč obravnavali le moške, ki so prišli na klinike za zdravljenje neplodnosti, bi bili rezultati pristranski in ne bi pokazali prave slike. Zato smo te raziskave izključili. Pregledali smo več tisoč študij in upoštevali le meritve med splošno moško populacijo – na primer med študenti in naborniki, pa tudi med partnerji neplodnih žensk in moškimi, ki so pravkar postali očetje. Med zahodnjaki smo prav v vseh skupinah zabeležili zmanjšanje števila semenčic.” Ti moški niso nujno neplodni, saj njihova koncentracija semenčic presega kriterije za plodnost, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.

Povezava do študije: https://academic.oup.com/humupd/article-lookup/doi/10.1093/humupd/dmx022

Kaj je povzročilo upad?

“V študiji nismo iskali vzrokov, vendar kot strokovnjak s tega področja lahko potrdim, da se je v zadnjem obdobju zelo povečala naša izpostavljenost različnim kemikalijam. Na zahodu smo pogosto v stiku s snovmi, kot so pesticidi in ftalati, za katere vemo, da škodljivo vplivajo na nastajanje semenčic. To pa bi morali dokazati še z dodatnimi raziskavami. Znano pa nam je že tudi, kako na semensko tekočino vpliva življenjski slog. Še posebej škodljiva sta kajenje in debelost. Tudi na tem področju moramo narediti več,” opozarja Levine.

“Menim, da prihodnosti ne smemo zgolj napovedovati, ampak jo moramo spremeniti. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da trend upadanja števila semenčic zaustavimo in ga obrnemo navzgor. Lahko bo trajalo dlje časa, saj smo v naše okolje spustili že veliko kemikalij. Te povzročajo tudi epigenetske spremembe, ki se prenašajo na naslednje generacije. Trenutno bi morali še resneje proučiti vzroke za upad števila semenčic. Spremeniti pa bi morali tudi nekatere predpise glede uporabe škodljivih snovi. Naša študija nas opozarja, da se moramo v prihodnje bolje zaščititi. Vsak posameznik, vsi, ki poslušate: poskrbite za zdrav življenjski slog in če se le da, se izognite kemikalijam, ki lahko škodujejo vaši semenski tekočini,” svetuje dr. Hagai Levine.

Podatki kažejo, da se z vprašanjem neplodnosti v Sloveniji sreča že kar vsak šesti par. Kadar zdravniki odkrijejo vzrok, je v polovici primerov posredi moška neplodnost. Zaskrbljenost vzbuja zlasti podatek o veliki hitrosti upadanja števila semenčic; kakovost moškega semena se slabša. Vzroke za ta negativen trend moramo najprej poiskati v našem okolju, obremenjenem s hormonskimi motilci in drugimi toksičnimi kemikalijami.

Izraz »endokrini motilci« so strokovnjaki začeli uporabljati ob koncu 20. stoletja, ko so začeli ugotavljati, da nekatere snovi iz okolja vplivajo na delovanje hormonskega sistema pri ljudeh in živalih. Številne snovi, ki se med seboj razlikujejo po kemični sestavi, lahko motijo delovanje hormonov tudi v času razvoja moških spolnih organov. Med hormonske motilce uvrščamo nekatere pesticide, bisfenol, DDT, PCB, ftalate in dioksin.

Še nedolgo nazaj je bila neplodnost skoraj nepremagljiva. Zdaj pa sodobna medicina že pozna tehnike in metode, s katerimi se lahko uspešno zoperstavimo tudi najtežjim primerom. Vendar smo za zdaj še na varni strani – vprašanje pa je, kako dolgo še?