Festival Volne za ohranjanje avtohtone jezersko-solčavske pasme ovac

foto: facebook.com/Logarska-Solčavsko

V Solčavi se že pripravljajo na 7. Festival Volne, ki bo potekal od 23. do 24. septembra, z vrhuncem dogajanja v nedeljo. Gre za popularizacijo tistega pristnega, kar nastaja v Solčavi iz tradicije, reje jezersko-solčavskih avtohtonih vrst ovac, s poudarkom na volnenih izdelkih. Jernejka Drolec je obiskala organizatorje dogodka.

Na Solčalskem je 50 kmetij, večinoma imajo že mlade naslednike, skoraj vse imajo tudi ovce. Občina Solčava, ki je s 540 prebivalci najredkeje naseljena v Sloveniji, precej močno spodbuja kmetijsko pridelavo in predelavo tudi prek Centra Rinka, to je centra za turizem in trajnostni razvoj, ki je tudi organizator Festivala Volna, pravi Mateja Brlec Suhodolnik, vodja centra:

Namen festivala je popularizacija tega, kar mi delamo, kar lahko ponudimo in kar počnemo , predvsem v povezavi z ovčjo volno in reja drobnice. Tudi letos bodo ključni poudarki na najprej je modna revija polstenih volnenih izdelkov, potem je tukaj licitacija plemenskih jagnjic, s strokovnim komentarjem predstavnika Biotehniške fakultete : V nadaljevanju imamo tudi vaško tržnico, kjer se ponudijo predvsem volneni filcani izdelki, pa ne samo z našega območja, ampak tudi širše, pogosto so tukaj tudi gostje.

Priprave na festival potekajo v sodelovanju z društvom Bicka, društvom rejcev ovac jezersko- solčavske pasme, društvom Raduha, ki povezuje rejce Luč, Solčave in Ljubnega.

V društvu Bicka se že več let ukvarjajo s polstenjem in izdelovanjem raznih izdelkov iz volne, njihova predsednica, Vida Matk:

Mi vidimo festival kot naš zaključek leta, praznik pastirjev in pastiric, ko se živina varno vrne s planin. Posredno z našim delom, polstenjem in drugo predelavo volne, podpiramo rejo drobnice , rejo naše izvorne ovco jezersko-solčavske pasme, Solčavko kot jo kličemo tu.

Kraj bo v soboto in nedeljo živel z razstavami, delavnicami in drugimi dogodki, povezanimi z volno.

S to prireditvijo, poleg popularizacije kmetijstva, volne, naše ovce, želimo poudarit in skušamo vplivat na vzgojo širše populacije obiskovalcev in prebivalcev za trajnostni način vedenja.

Pobudnica polstenja in nadgrajevanja znanja na tem področju je Vida Matk , večletno delo pa je bilo vredno truda:

Ja je bilo in še bo!. Skozi dejavnost našega Društva Bicke se že več kot 10 let trudimo za iskanje možnosti uporabe volne naše ovce, zato, da cenimo svoj material, ki ga pridelamo. Naša volna nam je nekako pisana na kožo. To je tisto, kar nam je domače. To je izdelek naših planin, v teh izdelkih je sonce, so zelišča, ki jih ovce pasejo, je lahen vetrič, ki zapiha čez gore. Izdelki so narejeni ročno in dotik rok se čuti na izdelku. V društvu je 18 filcark, in vsaka ima svoj način kako naredi izdelek, in to daje izdelkom edinstvenost.

Razvoj predelave volne s polstenjem je zelo opazen, pripoveduje Mateja Brlec Suhodolnik:

Preskok je bil izjemen! Jaz se dobro spomnim prve serije copat, ki so jih izdelale filcarke kot darilo občine našim upokojencem in zdajšnje. Neprimerljivo kako se je izboljšala kvaliteta. Tu se pozna permanentno delo. Ženske iščejo znanje od vsepovsod, so imele tudi učitelje iz Ukrajine, oblikovalce od vse povsod. To se izjemno pozna in solčavske filcarke rastejo s tem, ko delajo.

Polstenje je izjemno kreativno delo. Ustvarjalke izdelujejo tapiserije in druge okrasne in pa uporabne izdelke kot je obutev:

Najbolj uporaben izdelek, ki ga lahko ponudimo in komentar uporabnikov: Kot bi stopil v nebesa , so polsteni volneni copati. Tudi pletenine in razna oblačila lahko vidite pri nas.

 

Ročno polstena volna na Sločavskem

foto: bicka.si

Pri filcanju lahko sprostijo ustvarjalnost, hkrati pa jim daje nek dodatni zaslužek, kar jih navdaja z velikim zadovoljstvom. Pri tem se imajo lepo in ta dejavnost tudi povezuje solčavske sicer precej samooskrbne visokogorske kmetije, ki temeljijo na več gospodarskih linijah, ena od njih je ovčereja. Avtohtona jezersko- solčavska pasma glede na stopnjo ogroženosti spada med ranljive. Po oceni iz lanskega leta populacija znaša 17 tisoč 200 živali, rodovnik z znanim izvorom pa ima približno 4 tisoč živali. Janez Smrtnik, predsednik Društva rejcev ovc jezersko-solčavske pasme, ki ima že 16 let na svoji kmetiji na Jezerskem alternativno testno postajo za ovne, vsa ta leta tudi organizira avkcije oz. licitacije za plemenske ovne, ki se večinoma prodajo po izklicni ceni, saj licitacije ne zaživijo tako kot v tujini. Društvo zdaj orje ledino tudi z licitacijami plemenskih jagnjic. Ta bo drugič zapored pet v okviru festivala v nedeljo, pove Janez Smrtnik:

 To poteka tako, da pripravimo okoli 30 jagnjic, starih okoli 6 mesecev do leto in pol. Biti morajo kakovostne živali, z dobro volno, lepo raščene. Rejci zjutraj pripeljejo jagnjice na mesto, kjer se licitirajo, potem si jih kupci ogledajo in izberejo. Na voljo je katalog s karakteristikami živali in opis kmetije, tam se vidi kdaj je žival rojena, kakšen je prirast, kakšna je kakovost volne. IN potem se živali licitirajo.

Lani so na licitaciji plemenskih jagnjic prodali polovico živali. Upajo, da bo letos še bolje.